norveški jezik, sodi k z. veji severnogermanskih jezikov. Stara norveščina je poleg stare islandščine drugo starozahodno nordijsko narečje; kot knjižni jezik je nekoliko drugačen (razvojne razlike) obstajal še v 16. st.; nato ga je zamenjala danščina. Norveška narečja so obstajala naprej in bila po 1850 podlaga za oblikovanje landsmåla; utemeljil ga je I. Aasen. V 19. st. se je na podlagi danščine izoblikoval riksmål, knjižni in pogovorni jezik konservativno usmerjenega meščanstva. Oba jezika sta od 1907 enakopravna.
Dostopnost