azil [grško], 1. splošno:nekdaj svoboden kraj, pribežališče in zatočišče za preganjane (npr. hiša, svetišče, cerkev, samostan); danes zatočišče za reveže in brezdomce ali tudi za živali brez lastnika oz. sprejete v začasno oskrbo (azil za živali).
Sorodna gesla: eksil | refugij2. pravo:politični azil, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu; po ustavi RS je v mejah zakona pravica do azila oziroma političnega pribežališča priznana tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine. Pridobitev in izgubo statusa azilanta oz. begunca ureja zakon o tujcih.
Dostopnost