sablja [madžarsko száblya, ‘rezilo’], 1. vojaštvo:hladno orožje, ki je v Evropo prispelo v začetku 16. st. z Orienta; ima dolgo, enostransko rezilo s posebnim ščitnikom za roko (v obliki košare ali droga; bodalo, meč).
Sorodna gesla: bodalo | meč2. šport:pri sabljanju orožje za moške; prerez rezila je pravokotnik, dolžina sablje največ 105 cm, teža do 500 g.