sablja [madžarsko száblya, ‘rezilo’],
1. vojaštvo: hladno orožje, ki je v Evropo prispelo v začetku 16. st. z Orienta; ima dolgo, enostransko rezilo s posebnim ščitnikom za roko (v obliki košare ali droga; bodalo, meč).

Sorodna gesla: bodalo | meč
2. šport: pri sabljanju orožje za moške; prerez rezila je pravokotnik, dolžina sablje največ 105 cm, teža do 500 g.

Sorodna gesla: sabljanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek