Grillparzer [grílparcer], Franz, avstrijski pisatelj in dramatik, *15.11.1791 Dunaj, †21.1.1872 prav tam; po gledališkem uspehu Sapfo (Sappho, 1818; sl. 1900) postal dvorni gledališki avtor; potoval v Italijo, Nemčijo (srečanje z Goethejem in romantiki), Pariz, London, Istanbul, Atene, 1821 spoznal Katharino Fröhlich (1800–1879), svojo »večno« nevesto. Po neuspehu veseloigre Gorje tistemu, ki laže (Weh dem, der lügt, 1838) Grillparzer poznejših dram ni več objavljal. Njegov razklan, zamorjen, melanholični značaj je zaznamoval vse njegovo delo in življenje. V dramah je povezoval izročilo weimarske klasike z avstrijsko-špansko baročno dramo, dunajskim ljudskim gledališčem (še posebno v drami Sanje o življenju, Der Traum ein Leben, 1834) in romantiko, ustvaril samosvoj in odrsko prepričljiv slog, ki mojstrsko predstavlja razpoloženjska, psihološka in duhovna stanja. Poleg pomembnih novel (Samostan pri Sendomirju, Der Kloster bei Sendomir, 1828, Ubogi potujoči pevec, Der arme Spielmann, 1847) še miselna lirika, trpko sarkastični epigrami in avtobiografski spisi.
Druga dela: tragedije Prababica (Die Ahnfrau, 1817; sl. 1907), trilogija Zlato runo (Das goldene Vlies, 1821), Sreča in propad kralja Otokarja (König Ottokars Glück und Ende, 1825), Zvesti sluga svojega gospoda (Ein treuer Diener seines Herrn, 1828), Ljubezni in morja valovi (Des Meeres und der Liebe Wellen, 1831; sl. 1944), Judinja iz Toleda (Die Jüdin von Toledo, 1872), Libussa (1872).
Dostopnost