Termania - Veliki splošni leksikon

Samoa (uradno ime Mālōtuto'atasi o Sāmoa [samoansko], Independent State of Samoa [angleško], Neodvisna država Samoa), do julija 1997 tudi Zahodna Samoa, majhna polinezijska otoška država v osrednjem delu Oceanije, sv. od Fidžija; obsega večji, z. del otočja Samoa, v. del (Ameriška Samoa) pa je pod upravo ZDA.

časovni pas	srednjeevropski čas – 12 ur
površina	2831 km2 (z morjem ok. 240.000 km2), SZ–JV 170 km
prebivalstvo	169.000, 60 preb./km2, letna rast 0,5 %, življenjska doba 69 let
glavno mesto	Apia, 40.000 preb., na s. obali Upoluja, vzhodnega od obeh večjih otokov
upravna razdelitev	11 okrožij, od tega šest na otoku Savai'i in pet na otoku Upolu
članstvo v organizacijah	OZN (od 1976), Britanska skupnost narodov, SPC, SPF, AKP
uradni jezik	samoanski in angleški
denarna enota	tala (oznaka SAT; v rabi še vedno tudi stara oznaka WST)

Naravne razmere
Država obsega oba glavna otoka Savai'i (1714 km2) in Upolu (1117 km2), skupaj 99 % državnega ozemlja, med njima ležeča otoka Manono in Apolima ter pet neposeljenih otočkov. Vsi otoki so vulkanski in obdani s koralnimi grebeni. Osrednji deli glavnih otokov so močno razčlenjeno hribovje (na otoku Savai'i visoko do 1858 m). Podnebje je tropsko oceansko s povprečno temperaturo 26 °C; zaradi prevladujočih jv. pasatov dobivajo izpostavljena pobočja na leto več kot 3000 mm padavin. Naravno rastje je bil tropski deževni gozd, danes so pobočja večinoma poraščena s praprotjo in grmičjem, na obalah kokosove palme in kruhovci.

Prebivalstvo
90 % prebivalcev je Polinezijcev, drugo Evronezijci, Evropejci in priseljenci z drugih tihooceanskih otokov. Skoraj tri četrtine prebivalcev živi na glavnem otoku Upolu, kjer je tudi Apia, edino mestno naselje. Vsi prebivalci so kristjani, predvsem protestanti. Šolstvu posvečajo veliko pozornost; od 1966 je v Apii agronomska fakulteta v okviru Južnopacifiške univerze.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1962 je Samoa parlamentarna monarhija v okviru Britanske skupnosti narodov. Sedanji vladar je ustoličen do svoje smrti; njegove naslednike bodo volili za pet let. Izvršno oblast imata predsednik vlade in njegov kabinet, zakonodajno oblast pa parlament (fono) z 49 poslanci, ki jih od 1991 volijo na splošnih volitvah za pet let. V zunanji politiki jo zastopa Nova Zelandija. Pravosodje je urejeno v skladu z domačimi običaji in deloma po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Najpomembnejša gospodarska panoga je še vedno kmetijstvo. Glavni pridelki so kokosovi orehi, kakav, banane in taro, ki jih za izvoz pridelujejo deloma na plantažah; za lastne potrebe še sladki krompir, koruza, melone in kruhovci. Po vaseh gojijo tudi prašiče, perutnino in govedo. Ribištvo (predvsem obalno) so razvili v zadnjih letih; izvozno pomemben je tudi les. Industrija je omejena na predelavo kmetijskih pridelkov in lesa. Okrog obeh glavnih otokov sta zgrajeni krožni cesti, pri Apii sta pristanišče za čezoceanske ladje in mednarodno letališče.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	242 mln. USD, 1430 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 16 %, industrija 18 %, storitvene dejavnosti 66 %
uvoz (2000)	90 mln. USD
izvoz (2000)	17 mln. USD
zadolženost v tujini (1999)	192 mln. USD

Zgodovina
1722 je otoke opazil Nizozemec Jacob Roggeveen. V drugi polovici 19. st. so Britanci, Američani in Nemci na Samoi odprli konzulate, vendar so se gospodarski in politični interesi velesil kmalu začeli križati. 1899 so si otočje razdelile ZDA in Nemčija; 1914 so z. del zasedle novozelandske čete, 1920 je postal mandatno ozemlje Društva narodov ter od 1946 ozemlje pod skrbništvom OZN in pod novozelandsko upravo. 1.1.1962 je Samoa postala neodvisna država. Od takrat vlada kralj Malietoa Tanumafili II.; pogosti protesti zaradi avtokratstva.

Sorodna gesla: Ameriška Samoa | Apia | Samoa | Savai'i | Upolu

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek