kombinacija [latinsko],
1. splošno: povezava, zveza, ustvarjanje miselnih sklopov; glagol kombinirati.
2. šport: usklajeno taktično sodelovanje igralcev istega moštva in povezava razl. športnih disciplin (nordijska kombinacija) in zaprek (jahanje).

Sorodna gesla: nordijska kombinacija
3. matematika: osnovni pojem v kombinatoriki. Kombinacija reda k množice z n elementi je izbor k razl. elementov te množice; pri tem vrstni red ni pomemben. Število vseh možnih kombinacij reda k takšne množice je
Slika formule

izraz (nk) beremo ‘n nad k’; npr. vse možne kombinacije reda 2 iz množice z (n = 4) elementi a, b, c in d so ab, ac, ad, bc, bd in cd. Vseh je res 6 = (42). Če so elementi lahko večkrat izbrani, govorimo o kombinacijah s ponavljanjem; npr. v zgornjem primeru bi dobili poleg naštetih dvojic še aa, bb, cc in dd; vseh kombinacij s ponavljanji reda 2 s 4 elementi je torej 10; na splošno je število kombinacij s ponavljanjem reda k z n elementi enako
Slika formule


Sorodna gesla: kombinatorika | teorija množic


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek