Ferdinand, vladarji:
1. Ferdinand I. Veliki, kastilski kralj (1035–65), *1016 ali 1018, †27.12.1065 León; 1037 osvojil León in se uspešno bojeval proti Mavrom.

Sorodna gesla: Ivana Blazna
2. Ferdinand III. Sveti, kastilski vladar (1217–52), *ok. 1201, †30.5.1252 Sevilla; znova združil León in Kastilijo, osvojil Córdobo (1236) in Sevillo (1248); 1239 ustanovil univerzo v Salamanci. Med njegovo vladavino je za nekaj časa zamrla rekonkista.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Leopold I. | rekonkista
3. Ferdinand II. Katoliški, aragonski vladar (1479–1516), kot kralj Kastilije in Leóna Ferdinand V., *10.3.1452 Sos (Aragonija), †23.1.1516 Madrigalejo; 1469 je s poroko s sestrično Izabelo I. Katoliško omogočil združitev Kastilije in Aragonije v špansko kraljestvo; 1492 osvojil Granado, zadnje oporišče Mavrov; 1503/04 pridobil Neapelj, 1512 Navarro; uspelo mu je utrditi moč države in zmanjšati vlogo plemstva, ves čas je podpiral odprave v neznane dežele. Čeprav je izgon Mavrov in Judov močno škodil gospodarskemu razvoju države, pomeni obdobje Ferdinanda II. enega vrhuncev španske države.

Sorodna gesla: Cambrai | Henrik VIII. | Izabela I. Katoliška | Ludvik XII. | Neapelj
4. Ferdinand I., nemški cesar (1556–64), brat Karla V., *10.3.1503 Alcalá de Henares (Španija), †25.7.1564 Dunaj; 1521 dobil avstrijske dedne dežele Habsburžanov; 1526 s poroko postal kralj Češke in Ogrske, vendar je obe deželi moral najprej ubraniti pred Turki; 1531 nemški kralj, 1556 nemški cesar; 1555 sprejel augsburški verski mir.

Sorodna gesla: Albert V. | augsburški verski mir | Češka | Dunaj | fiat iustitia et pereat mundus | Karel V. | Madžarska | Maksimilijan II. | nemška zgodovina | tridesetletna vojna
5. Ferdinand II., nemški cesar (1619–37), vnuk Ferdinanda I., *9.7.1578 Gradec, †15.2.1637 Dunaj; varovanec jezuitov; po bitki na Beli gori (1620) je na Češkem in v drugih avstrijskih dednih deželah vodil protireformacijo; spodletel mu je poskus zatrtja protestantizma v celotnem cesarstvu.

Sorodna gesla: Češka | Koroška | Maksimilijan I. | restitucijski edikt | slovenska zgodovina | tridesetletna vojna
6. Ferdinand III., nemški cesar (1637–56), sin Ferdinanda II., *13.7.1608 Gradec, †2.4.1656 Dunaj; 1634 porazil Švede pri Nördlingenu; 1637 nemški cesar; po dolgem obotavljanju je 1648 sklenil vestfalski mir.

Sorodna gesla: tridesetletna vojna | vestfalski mir
7. Ferdinand Marija, bavarski volilni knez (1651–79), sin Maksimilijana I., *31.10.1636 München, †26.5.1679 Schleißheim; naklonjen Franciji, podpornik gradbeništva (Nymphenburg, teatinska cerkev v Münchnu).

Sorodna gesla: Maksimilijan I. | Nymphenburg
8. Ferdinand, braunschweiški vojvoda, pruski feldmaršal, *12.1.1721 Wolfenbüttel, †3.7.1792 Braunschweig; vojskovodja svaka Friderika II. Velikega v sedemletni vojni proti Francozom in cesarski vojski (zmagi pri Krefeldu 1758 in Mindnu 1759).

Sorodna gesla: Friderik II. Veliki | Friderik Viljem | sedemletna vojna
9. Ferdinand VII., španski kralj (1814–33), *14.10.1784 San Ildefonso, †29.9.1833 Madrid; Napoleon I. ga je prisilil, da se je odpovedal prestolu in živel v Franciji. Po njegovi vrnitvi 1814 razveljavitev ustave in zatiranje liberalcev.

Sorodna gesla: kamarila | karlisti | Napoleon I. | pragmatična sankcija
10. Ferdinand I., avstrijski cesar (1835–48), *19.4.1793 Dunaj, †29.6.1875 Praga; na prestolu nasledil svojega očeta Franca I. (kot nemški cesar Franc II.), zaradi njegove slaboumnosti je vladala državna konferenca pod vodstvom K. W. Metternicha; po uspehu vojaške protirevolucije 2.12.1848 odstopil v korist svojega nečaka Franca Jožefa I.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Franc II. | Franc Jožef I. | Metternich, Klemens Wenzel | Windisch-Graetz, Alfred Kandid Ferdinand
11. Ferdinand I., bolgarski vladar (1887–1918), *26.2.1861 Dunaj, †10.9.1948 Coburg; saško-coburški princ; 1887 knez, 1908 kralj; v prvi svetovni vojni na strani centralnih sil; 1918 odstopil, da bi rešil prestol svojemu sinu Borisu III.

Sorodna gesla: Bolgarija | Boris III. | centralne sile
12. Ferdinand, romunski kralj (1914–27), *24.8.1865 Sigmaringen, †20.7.1927 Bukarešta; hohenzollernsko-sigmarinški princ; 1916 napovedal vojno centralnim silam; po prvi svetovni vojni dosegel veliko ozemeljsko razširitev (mdr. Transilvanija); liberalne reforme.

Sorodna gesla: centralne sile


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek