plod,
1. botanika: rastlinski organ, ki z osemenjem (perikarp) obdaja in s tem varuje seme do njegove zrelosti; večinoma nastane po oploditvi (iz plodnice; cvet), včasih sodelujejo tudi drugi deli cveta. Redko nastane brez oploditve (partenokarpija); takšen plod je brez semen ali pa so ta zakrnela (npr. pri nekaterih sortah pomaranč, banan, grozdja). Osemenje je zgrajeno iz največ treh plasti (zunanja eksokarp, vmesna mezokarp, notranja endokarp). Plod sodeluje tudi pri razširjanju semen (z odpiranjem in izmetavanjem semen). Glede na zgradbo ločimo enostavne plodove, birne plodove in soplodja: 1. enostavni plod se razvije iz ene plodnice; zreli mešiček (npr. ostrožnik), strok (volčji bob), lusk (navadna ogrščica) in glavica (perunika) se odprejo in iz njih popadajo semena (sejalni plod); pri orehu (npr. leska), jagodi (volčja češnja), koščičastem plodu (češnja), pokovcu (koromač) in členastem plodu (gabez) se semena razširjajo skupaj z osemenjem (zaprti plod); 2. birni plod nastane iz več plodnih listov; vsak od teh se razvije v samostojen plodič; plodiči so lahko oreški (jagodnjak) ali koščičasti plodovi (malinjak); 3. soplodja nastanejo iz socvetij (videti so kot en cvet), lahko pa so podobna enostavnim plodovom (ananas). – Plodove v pravem pomenu imajo le rastline, katerih semenske zasnove so zaprte v plodnih listih.

Sorodna gesla: cvet | členasti plod | fruktifikacija | grah | jagoda | jagodnjak | kobulnice | koščičasti plod | kritosemenke | lusk | mešiček | oploditev | oreh | partenokarpija | perutka | pokovec | rožka | seme | strok
2. medicina, živinozdravstvo: telesni plod, fetus.

Sorodna gesla: fetus


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek