Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), slovenska politična organizacija, ustanovljena kot podtalna odporniška Protiimperialistična fronta (26./27.4.1941) v okupirani Ljubljani; ustanovili so jo predstavniki KPS, levega dela sokolov, krščanski socialisti in levo usmerjeni kulturniki, pozneje pa se ji je priključilo še ok. 20 drugih skupin. OF sta vodila vrhovni plenum OF (od kočevskega zbora 3.10.1943 plenum OF) s predstavniki vseh skupin ter izvršni odbor OF; sestavljali so ga člani ustanovnih skupin (pariteta); predsednik IO OF je bil Jože Rus, od januarja 1943 J. Vidmar, tajnik pa B. Kidrič. Program OF (sprejet novembra/decembra 1941 kot temeljne točke OF) je predvideval takojšen oborožen boj proti okupatorju (narodnoosvobodilni boj v Sloveniji), združitev Slovencev in pravico do samoodločanja, prevzem oblasti in uvedbo ljudske demokracije ter reformo jugoslovanske države, slovenske partizane pa je razglašal za edino legalno vojsko slovenskega naroda. OF je uspelo zajeti voljo večine slovenskih prebivalcev v zvezi z uporom proti fašističnem zavojevalcem, prizadeval si je vključiti vse odporniške skupine in ni dopuščal organiziranosti zunaj nje (s poskusi organiziranja takšnih enot je tudi nasilno obračunal). Na vsem slovenskem ozemlju je organiziral mrežo svojih odborov, uvajal vzporedne organe oblasti, izdajal ilegalno časopisje (mdr. Slovenski poročevalec, Osvobodilna fronta), imel skrivno radijsko postajo (Radio Kričač, Radio OF) ter organiziral množične organizacije (mladinske, ženske). Velika vloga KPS v OF je z dolomitsko izjavo (1943) prerasla v monopolno in OF je izgubil koalicijski značaj. To se je še bolj izrazito pokazalo po vojni, ko je OF vse bolj postajal podaljšana roka KP. 15.–16.7.1945 je bil v Ljubljani prvi kongres OF. Avgusta 1945 je OF postal del Ljudske fronte Jugoslavije, ta pa je 1948 za svoj program sprejela program KPJ. Aprila 1953 se je OF preimenoval v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije.
Dostopnost