fantazija [grško], 1. splošno:sposobnost domišljije (imaginacija); sposobnost, da si kaj, kar ni čutno dano in česar tudi ni mogoče obnoviti po spominu, nazorno predstavljamo, ne glede na to, ali je izid te predstave samo nova kombinacija prejšnjih zaznav ali povsem nova stvaritev, in ne glede na to, ali bi v stvarnosti lahko obstajalo ali ne. – Pogosto sodijo, da je fantazija (poleg inspiracije) glavni pogoj umetniške ustvarjalnosti; po drugi strani pa so tudi sanjske slike prave fantazijske predstave. Nagonski ali čustveni vidiki pogosto sodoločajo vsebino fantazije. – V psihologiji velja fantazija za dejavnik inteligentnosti, ker lahko prispeva k reševanju problemov.
Sorodna gesla: dnevne sanje | fantazma | himera | imaginacija | inspiracija2. glasba:italijansko fantasia, označitev za instrumentalno skladbo, pri kateri so oblikovalne možnosti sproščene vse do improvizacije; fantazija izhaja iz skladb za glasbila s tipkami in je zelo blizu toccati in capricciu; fantazije so imenovali tudi skladbe s prosto sestavo in tudi intavolacije; pozneje se je pojem še širil vse do potpurija.