dihotomija [grško], 1. jezikoslovje:členitev na dva komplementarna pojma, npr. kompetenca – performanca, sinhronija – diahronija, nominalna fraza – verbalna fraza.
Sorodna gesla: komplement2. botanika:način razvejitve pri rastlinah; glavna os se razcepi v dve enako močni stranski osi, ki se enako vejita naprej; pridevnik dihotomen.
Dostopnost