teologija osvoboditve, teologija, ki se je v 60. letih 20. st. razvila v Južni Ameriki. V nasprotju z meščansko usmerjeno teologijo je za stisko ljudstva krivila družbene strukture, razumeli so jo kot odziv na revščino, lakoto, gospodarsko in politično izkoriščanje. Skupine laikov so se povezovale v temeljne skupnosti, njihovo delo je programsko spremljala teologija osvoboditve; uradno potrjene že 1968 na drugem splošnem shodu latinskoameriških škofov v Medellínu (Kolumbija). L. Boffu, najpomembnejšemu predstavniku teologije osvoboditve, so 1985 naložili enoletni spokorni molk kot cerkveno kazen za njegovo razumevanje službe.