frekvenca [latinsko],
1. splošno: pogostnost; število obiskovalcev oz. gledalcev, besed.

Sorodna gesla: frekventnost | inskripcija
2. matematika: pojem (pogostost) iz verjetnostnega računa.

Sorodna gesla: verjetnostni račun
3. fizika: simbol ν ali f, število nihajev (ali podobnih procesov) v časovni enoti, navadno v sekundi, z enoto hertz (oznaka Hz). 1 Hz = s–1. O nizkih frekvencah govorimo predvsem v akustiki, ki sega do pribl. 20 kHz. Visoke frekvence zajemajo brezžične telekomunikacijske tehnike (nad 10 kHz). Omejeno območje frekvence imenujemo frekvenčni pas, ki ga v elektrotehniki delijo na kanale. Oddajnikom so določeni frekvenčni pasovi z mednarodnimi dogovori. Frekvenčna valovanja izračunamo iz valovne dolžine λ in hitrosti valovanja c: ν = c / λ. Merimo jo z merilnikom frekvence.

Sorodna gesla: časovna tehtnica | čutilna fiziologija | Dopplerjev pojav | električni tok | frekvenčna karakteristika | frekvenčni spekter | hertz | infrazvok | krožna frekvenca | mejna frekvenca | merilnik frekvence | nizka frekvenca | normalna frekvenca | perioda | stroboskop | ton | ultrazvok | valovanje | valovna dolžina | visoka frekvenca | zvočna analiza
4. elektrotehnika: frekvenca takta, število dogodkov (preklopov) v digitalni elektronski napravi, ki se zgodijo v eni sekundi (npr. v računalniku); taktni oscilator daje signal natančno določene in stabilne frekvence, ki zagotavlja enotno sodelovanje vseh delnih agregatov.

Sorodna gesla: elektronka | generator | izmenični tok | popačenje | računalnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek