zarodek,
1. biologija: razvojni stadij organizma od oploditve do rojstva: razvoj, embrio.

Poškodbe zarodka
Serija poškodb človeškega zarodka (embriopatija, fetopatija) ali celo že spolnih celic pred zanositvijo; v drugem primeru govorimo o genopatiji (pri poškodbah genov) ali gametopatiji (pri poškodbah jajčeca ali semenčic). V vseh primerih gre za trajne poškodbe (razvojne motnje, hibe, slaboumnost). Povzročijo jih strupi, rentgensko in radioaktivno sevanje idr. (poškodbe zarodka blastopatija). Strupi so arzen, svinec, fosfor, kinin, gobji strupi, bakterijski strupi (npr. rdečke), tudi strupeni produkti metabolizma v telesu nosečnice.

Mirovanje zarodka (mirovanje jajčeca, podaljšana brejost)
Mirovanje jajčeca po oploditvi in prvih delitvah celic pri razl. sesalcih. Tako se celice jajčeca konec julija oplojene srne delijo najprej samo do stopnje blastule; šele na začetku zime se zarodek vgnezdi v maternično sluznico in začne razvijati naprej. S tem se premakne skotitev v čas, ki je ugodnejši za mladiča. Miruje tudi zarodek jazbeca in kun, ki živijo v zmernem pasu, medvedov in tjulnjev.

Sorodna gesla: amnioti | blastopatija | brejost | Darwinov vozliček | embrio | embriopatija | fetopatija | gen | germinalen | mirovanje | ontogenija | razvoj | srnjak
2. pravo: spočet, vendar še nerojen otrok. Zarodek nima pravne sposobnosti, lahko pa je nosilec določenih pravic; otrok, ki je bil ob nastopu dednega primera še zarodek, je dedno sposoben pod pogojem, da se rodi živ.

Sorodna gesla: dedič | dedna sposobnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek