ksenodohij [grško, ‘tujsko prenočišče’], prenočišča za romarje, ki jih je krščanska Cerkev v 4. st. prvič uredila za potujoče člane občine. Ker so bile tam sprejete tudi vseh vrst pomoči potrebne osebe, se je ksenodohij hkrati razvil v bolnico in zatočišče za siromake, stare osebe, vdove in sirote. Moderna bolnišnica je nastala iz poznoantičnega krščanskega ksenodohija in njegovih srednjeveških naslednikov.