substitucija [latinsko],
1. splošno: nadomeščanje; zamenjava kakšne količine ali kvalitete z drugo.
2. jezikoslovje: pri L. Hjelmslevu poskus, s katerim ugotovimo, ali zamenjava elementa z drugim na izrazni ravni jezika učinkuje tudi na razliko na pomenski ravni ali ne; v odvisnostni slovnici je substitucija merilo za ločevanje stavčnih členov.

Sorodna gesla: Hjelmslev, Louis | odvisnostna slovnica
3. gospodarstvo: uporaba ene gospodarske dobrine namesto druge; največkrat zaradi sprememb cenovnih razmerij; substitucijske dobrine, dobrine, med katerimi je mogoča substitucija (npr. pri potrošnih dobrinah zamenjava masla z margarino).

Sorodna gesla: limitativnost
4. medicina: 1) nadomeščanje potrebne snovi (če je manjka) z zdravilom; npr. encimov, hormonov. 2) govorne motnje.

Sorodna gesla: encimi | govorne motnje | hormoni
5. kemija: v molekuli zamenjava vezanih atomov, atomske skupine ali ionov z drugimi, pri čemer se osnovni skelet ne spremeni; v organski kemiji npr. s sprostitvjo vezi C–X in nastankom nove vezi C–Y (X in Y sta substituenti; substitucijska izomerija).

Sorodna gesla: Dumas, Jean-Baptiste | substitucijska izomerija | substituenta
6. matematika: nadomestitev ene ali več količin, izrazov ipd. z drugimi količinami, izrazi, simboli. Pogosto poenostavi računanje ali odkrije nove zveze med obravnavanimi pojmi.

Sorodna gesla: računanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek