• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Kambodža (uradno ime Preăh Réachéanachâkr Kâmpŭchéa, Kraljevina Kambodža), 1975–89 Kampučija, država v jv. Aziji, v zaledju Tajskega zaliva, meji na Tajsko, Laos in Vietnam.

časovni pas srednjeevropski čas + 6 ur
površina 181.035 km2, S–J 450 km, V–Z 550 km
prebivalstvo 10,9 mln., 60 preb./km2, letna rast 3,1 %, življenjska doba 51 let
glavno mesto Phnom Penh, 1,1 mln. preb., 10 m nad morjem, na desnem bregu Mekonga
upravna razdelitev 21 provinc
članstvo v organizacijah OZN (od 1955), ASEAN
uradni jezik kmerski; kot trgovski in izobraževalni jezik tudi francoščina
denarna enota riel (oznaka KHR)


Naravne razmere
Kambodža je najmanjša država na Indokitajskem polotoku. Osrednji del države je obsežna poplavna ravnica ob spodnjem toku reke Mekong, kjer je v z. delu tudi veliko jezero Bœ̌ng Tonle Sap. Ob monsunskem deževju v jezero vzvratno tečejo poplavne vode Mekonga in njegova površina (v sušnem obdobju ok. 3000 km2) se večkratno poveča. Nižavje, ki je le 5–20 m nad morjem, obdajajo nekoliko višja nižavja, gričevja in hribovja. Najvišje je Kardamonsko hribovje (Chuŏr Phnum Krâvanh, vrh Phnum Aôral 1771 m) na JZ. Na S je na meji s Tajsko gorovje Dong Rak, v. od Mekonga pa so na meji z Laosom in Vietnamom nižji odrastki Anamskega priobalnega gorovja. Podnebje je tropsko monsunsko (deževno obdobje maj–oktober). Največ padavin (do 5000 mm na leto) je na obalnem hribovju na JZ. Temperature so vse leto visoke, 22–28 °C, zato tudi bujno rastje. Skoraj tri četrtine površja države pokriva gozd. Na dobro namočenem obalnem hribovju raste tropski deževni gozd, na hribovitem obrobju osrednjega nižavja vlažni monsunski gozd, v nižavju tudi savanski gozd in na morski obali mangrove.

Prebivalstvo
Prebivalstvo so dolgo izčrpavali vojna, lakota, nasilje in gverilsko delovanje. Državljanska vojna, ki je zahtevala več kot 1 mln. žrtev, je povzročila resne odklone v sestavi prebivalstva (delež žensk je kar 65 %), množično preseljevanje in številne begunce. Večina se jih je začasno naselila na Tajskem. Na stotisoče beguncev se še ni vrnilo. Mesta so na začetku vojne v 70. letih 20. st. zaradi številnih beguncev močno narasla, pozneje pa je zaradi napadov Rdečih Kmerov število prebivalcev spet upadlo. Danes živi v mestih ok. 15 % prebivalcev. Večinsko prebivalstvo so Kmeri (več kot 85 %), poleg njih pa Vietnamci, Kitajci, Čami, Malajci in razl. majhna ljudstva v odmaknjeni hriboviti notranjosti. V osrednji ravnici ob spodnjem toku Mekonga in ob jezeru Tonle Sap živi skoraj štiri petine ljudi. Uradno naj bi bili prebivalci ateisti, dejansko pa je največ Kmerov budistov (do 1975 je bil budizem državna religija). Čami in Malajci so muslimani, Vietnamci pa delno katoličani. Izobraževalni sistem so po popolnem razpadu ob izdatni pomoči OZN ponovno vzpostavili, vendar je še vedno približno polovica odraslih brez šolske izobrazbe. Univerza je le v glavnem mestu Phnom Penh, visokošolske ustanove in poklicne šole pa so tudi v nekaterih drugih večjih mestih.

Državna ureditev
Najvišji državni organ je bil po določilih pariškega mirovnega sporazuma (23.10.1991) vrhovni narodni svet (CNS), ki ga je sestavljalo šest članov osrednje vlade iz Phnom Penha in po dva člana iz treh glavnih odporniških skupin (Narodna fronta enotnosti, Rdeči Kmeri, Osvobodilna fronta). Maja 1993 so izvedli svobodne volitve; v narodni skupščini zdaj niso le člani vladajoče Ljudske stranke, ampak tudi predstavniki drugih strank. Septembra 1993 je 120 poslancev narodne skupščine sprejelo sklep o ponovni vzpostavitvi monarhije. Predsednik države je kralj Norodom Sihanouk, ki je bil državni poglavar že kot predsednik vrhovnega narodnega sveta po svoji vrnitvi iz pregnanstva (novembra 1991), pred razglasitvijo kraljevine Kambodže.

Gospodarstvo
Gospodarsko se po katastrofalni državljanski vojni le počasi oživlja. Usmerjeno je predvsem v obnovo države, občasno ga še vedno prizadeva gverilsko delovanje. Reforme so usmerjene v liberalizacijo, odpiranje tujemu kapitalu in v odpravljanje kolektivizma v kmetijskem sektorju. V osrednjem nižavju okrog reke Mekong in jezera Tonle Sap pridelujejo predvsem riž (vodni riž), na nenamakanih zemljiščih pa koruzo, sladkorni trst, maniok, krompir, fižol, zemeljski orešek, tobak in bombaž. Na morski obali je razširjena kulturna rastlina kokosova palma. V živinoreji prevladujeta govedoreja in prašičereja. Pomemben je tudi ribolov v rekah in jezerih. Gozdarstvo je kljub bogatim in obsežnim gozdovom slabo razvito. Uničenje večine nasadov kavčukovca med državljansko vojno je močno prizadelo eno glavnih izvozno usmerjenih gospodarskih vej in ta le počasi okreva. Med naravnimi viri izkoriščajo samo fosfate. Industrija je omejena le na skromno živilsko in tekstilno industrijo ter izdelovanje preprostih predmetov za vsakdanjo rabo in avtomobilskih plaščev. Cestno omrežje je zelo slabo. Železniški progi, ki pa še nista usposobljeni za promet, povezujeta Phnom Penh s Tajsko in pristaniščem Kâmpóng Saôm. Mednarodni zračni promet je v celoti usmerjen na letališče pri Phnom Penhu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 3,3 mlr. USD, 300 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 50 %, industrija 15 %, storitvene dejavnosti 35 %
uvoz (2000, ocena) 1,4 mlr. USD
izvoz (2000, ocena) 1,05 mlr. USD
zadolženost v tujini (1999, ocena) 829 mln. USD


Zgodovina
Od 1. do 6. st. n. š. je ozemlje današnje Kambodže spadalo h kraljestvu Funan, iz katerega je pozneje nastala kmerska država. V 12. st. je segala od Anama prek Laosa in Tajske vse do s. dela Malajskega polotoka. V 15. st. so večji del Kambodže zasedli Anamiti in Tajci. 1863 je postala francoski protektorat, 1887 pa del Francoske Indokine. 1941–45 pod Japonci, 1946–54 avtonomna država v okviru Francoske skupnosti. 1955 se je kralj Norodom Sihanouk (kralj od 1941) odrekel prestolu v korist očeta in sam kot voditelj Ljudske socialistične stranke prevzel mesto predsednika vlade. 1960–70 je bil predsednik države. Potem ko ga je odstranila proameriško usmerjena skupina pod vodstvom generala Lon Nola in je bila razglašena kmerska republika, se je Sihanuk umaknil v Peking in tam ustanovil vlado v izgnanstvu. Izbruhnila je državljanska vojna, v kateri so ob podpori Severnega Vietnama in Ljudske republike Kitajske 1975 zmagali Rdeči Kmeri. Razglasili so demokratično Kampučijo in pod vodstvom predsednika Khieu Samphana in predsednika vlade Pol Pota so izvedli korenite gospodarske spremembe. V tem času je zaradi lakote, bolezni in množičnih umorov umrlo skoraj tri milijone civilistov. Po vdoru vietnamskih čet 1979 je bila osovražena Pol Potova vlada odstranjena. Oblast je prevzela Narodna fronta enotnosti, ki sta jo podpirala Vietnam in ZSSR. Državo so preimenovali v Ljudsko republiko Kampučijo. Proti provietnamski vladi so se začeli skupaj bojevati Rdeči Kmeri, kmerska Osvobodilna fronta in privrženci Norodoma Sihanuka. Po umiku vietnamske vojske se je vlada soočila z naraščajočim pritiskom gverilskih gibanj. Konec 1991 so se nasprotniki zbrali na mirovni konferenci v Parizu. Čeprav so dejansko oblast prevzeli Združeni narodi in so v državo prišle njihove mirovne enote, so se občasni spopadi med Rdečimi Kmeri in vlado nadaljevali. Zato je Varnostni svet OZN konec 1992 za ozemlje pod nadzorom Rdečih Kmerov uvedel embargo. Konec maja 1993 so izvedli demokratične volitve, ki pa so jih Rdeči Kmeri bojkotirali. Zmagala je stranka Norodoma Sihanuka. Po uveljavitvi nove ustave, ki je državo ponovno opredelila kot monarhijo, je Sihanuk 25.9.1993 spet zasedel kraljevski prestol. Rdeči Kmeri se s tem niso sprijaznili in so ponovno okrepili gverilsko dejavnost. Julija 1994 je parlament njihovo organizacijo prepovedal, zato so v provinci Preah Vihear oblikovali protivlado.
Od 1993 sta vodila vlado v Kambodži dva predsednika: princ Norodom Ranaridh in Hun Sen. Postopoma so se odnosi med njima zaostrovali, dokler ni julija 1997 Hun Sen z državnim prevratom Norodoma Ranaridha odstavil s položaja. Zamenjal ga je dotedanji zunanji minister, Ung Huot. Na volitvah julija 1998 je zmagal Hun Sen, prav tako 2003; opozicija se z rezultati zadnjih volitev ni strinjala, zato je prišlo do kratkotrajnih nemirov.

Sorodna gesla: Azija | Indokina | Indokitajski polotok | K | Khieu, Samphan | Kikujci | Mekong | Norodom, Sihanouk | Phnom Penh | Pol, Pot | Tonle Sap


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek