Heidegger [hájdeger], Martin, nemški filozof, *26.9.1889 Meßkirch, †26.5.1976 Freiburg im Breisgau; Husserlov učenec; razvijal je metodično in tematsko samostojno filozofijo, ki jo lahko (vsaj glede na prvo obdobje) prištevamo k filozofiji eksistence. Po končani drugi svetovni vojni upokojen zaradi spogledovanja z nacizmom. Njegovo mišljenje je osredotočeno na vprašanje biti (ki je glede na bivajoče v ontološki diferenci); zastavlja si fundamentalno-ontološko vprašanje o načinu biti človeka kot bitja, ki je odprto za bit (Bit in čas, Sein und Zeit, 1927; sl. 1997). Temeljna določila (človekove) tubiti so po Heideggerju (na katerega je vplival zlasti S. Kierkegaard z analizami strahu in niča) biti-v-svetu, skrb, bit-za-smrt idr. V človekovi zgodovinskosti prepoznava opozorilo na časnost biti same. – Heidegger je svoje nasprotovanje filozofski tradiciji poskušal utemeljiti ob raziskovanju zahodne zgodovine misli (Kant in vprašanje metafizike, Kant und das Problem der Metaphysik, 1929; neobjavljena predavanja). – Po »obratu« pa je menil, da je za človeka in njegovo zgodovino pomembnejši »dogodek« (usoda) biti same (Platonov nauk o resnici, Platons Lehre von der Wahrheit, 1947; sl. 1991, Kaj pomeni misliti?, Was heißt denken?, 1954). V tej zvezi postanejo jezik, pesništvo, umetnost sploh, najimenitnejši trenutki razodevanja (in pretvarjanja) biti (Gozdne poti, Holzwege, 1950, Predavanja in sestavki, Vorträge und Aufsätze, 1954, sl. 2003, Na poti do govorice, Unterwegs zur Sprache, 1959, sl. 1995). – Heidegger ni vplival samo na filozofijo v Nemčiji in drugod (zlasti na francoski eksistencializem; v Sloveniji je bilo heidegerjanstvo prisotno vse do 70. let, predvsem v delih D. Pirjevca in T. Hribarja), pač pa je s svojim spoprijemom s tradicijo odprl nove filozofsko-zgodovinske pespektive. Njegov vpliv je odločilen tudi v pedagogiki, psihiatriji, umetnosti in literarni vedi.
Druga dela: Kaj je metafizika? (Was ist Metaphysik?, 1929; sl. 1967), O bistvu resnice (Vom Wesen der Wahrheit, 1943; sl. 1967), Identiteta in diferenca (Identität und Differenz, 1957; sl. 1990), Kantova teza o biti (Kants These über das Sein, 1963; sl. 1993), Evropski nihilizem (Der europäische Nihilismus, 1967; sl. 1971), O zadevi mišljenja (Zur Sache des Denkens, 1969), Fenomenologija in teologija (Phänomenologie und Theologie, 1970).
Dostopnost