arhidiakon [grško], v 4. st. predstojnik kolegija diakonov pri škofijski cerkvi in nadzornik nižje duhovščine; 11.–13. st. na zahodu najvišji položaj oblasti; zdaj je arhidiakon v katoliški Cerkvi le častni naslov, pri anglikancih in pravoslavnih pa ima še prvotni položaj.