zemeljski oddajnik, sistem naprav za radijsko zvezo z umetnimi sateliti. Glavni del je parabolična antena (premer 5–20 m). Proti satelitu oddaja ozek snop mikrovalov (s frekvencami 4–12 GHz), obenem pa od njega sprejema signale.
Za zvezo s telekomunikacijskimi sateliti in drugimi sateliti, ki lebdijo na geostacionarni krožnici, se uporabljajo antene. Te antene med delovanjem mirujejo. Prek oddajnika tečejo telefonski, televizijski in radijski signali, poleg njih pa krmilni signali. Vodijo jih s satelitom; tako tudi preverjajo njegovo stanje in po potrebi popravljajo njegov položaj. Za zvezo s sateliti, ki letijo na nižjih ali višjih krožnicah (npr. raziskovalni, navigacijski, vojaški) in se gibljejo glede na površino Zemlje, uporabljajo vrtljive antene; te se stalno usmerjajo proti satelitu.

Sorodna gesla: satelit | telekomunikacijski satelit


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek