Havajski otoki (Hawaiian Islands [havájiən ájlents]), nekdaj Sandwichevi otoki, največje polinezijsko otočje v s. delu Tihega oceana, hkrati zvezna država ZDA (Havaji), 16.759 km2, 1,1 mln. preb.; osem večjih, goratih otokov (Havaji, Maui, Oahu, Kauai, Molokai, Lanai, Kahoolawe, Niihau) in veliko manjših, večinoma neposeljenih koralnih otokov; ok. 40 večinoma ugaslih ognjenikov; zdravo tropsko oceansko podnebje. Na v. strani otokov je veliko padavin, tam je deževni gozd, z. stran ima značilnosti stepe (živinoreja). Na velikih plantažah pridelujejo ananas, sladkorni trst, banane, kavo, tobak, cvetje, riž in bombaž. Tretjina prebivalcev je belcev, drugo so Japonci, Havajčani (12 % Polinezijcev) in mešanci ter Filipinci, Kitajci, Korejci in črnci. Glavno mesto in najpomembnejše izvozno pristanišče je Honolulu; pomorsko in letalsko vojaško oporišče Pearl Harbor (oba na Oahuju). Zelo razvit je turizem (na leto več kot 5 mln. gostov). Ekspresionistične in naturalistične skulpture, deloma z intarzijami iz biserovine, upodabljanje bogov vojne v obliki glav iz pletiva, okrašenih s pisanim perjem; pernati plašči in pokrivala za dostojanstvenike.
Zgodovina: Havajske otoke je 1778 odkril J. Cook; od začetka 19. st. samostojna kraljevina, 1898 so jo anektirale ZDA, od 1900 avtonomno ozemlje, od 1959 50. zvezna država ZDA.
Dostopnost