mitohondriji [grško], hondriosomi, organeli v živalskih in rastlinskih celicah; kroglaste do ovalne oblike, redkeje paličasti, dolgi ok. 0,001 mm. Vsebujejo encime celičnega dihanja in cikla citronske kisline; za celico posebno pomembni, ker je v njih kemično vezana energija (ATP), ki nastaja pri dokončni razgradnji hranilnih snovi. Številni mitohondriji so predvsem v celicah tkiv z veliko porabo energije, kot so mišice (tu imenovani sarkosomi), jetra, ledvice. Obdani so z dvojno membrano, notranja je nagubana in je lahko izoblikovana v lamelaste gube (kriste), cevke (tubuli) ali vrečke (sakuli), ki povečujejo površino. Mitohondriji imajo svojo dedno snov (mitohondrialna DNK). Na podlagi zgradbe je mogoče sklepati, da so bili mitohondriji sprva samostojni organizmi, nato pa so z evolucijo postali del živalskih celic.

Sorodna gesla: bakterije | celica | cikel citronske kisline | citokromi | citoplazma | DNK | ekstrakromosomno dedovanje | encimi | endosimbiontska hipoteza | eritrociti | evolucija | homogenat | kriste | matriks | membrana | organeli | sakuli | sarkosomi | semenčica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek