ožigalkarji (Cnidaria), poddeblo mehovcev; najrazličnejših oblik in velikosti; nižji nevretenčarji, večina živi v morju, manj v celinskih vodah; telo čašaste oz. zvončaste oblike; zožena ustna odprtina vodi v vrečasto oblikovan trebušno-črevesni prostor, ki je hkrati odvodna odprtina; ustno odprtino obkrožajo lovke (tentakli); telesna stena je enoplastna, notranji endoderm in zunanji ektoderm, med njima so oporne lamele; v notranji plasti so žleze, prehranjevalne in mišične celice, v zunanji pa poleg mišičnih še čutne in živčne celice. Značilne zanje so ožigalke, v katerih nastajajo knide (ožigalne kapsule), eden najbolj zapletenih živalskih produktov; osnova je dolga podvihana nit; zelo zapleten mehanizem jo lahko iztegne v obrambo oz. do plena. Glavne oblike ožigalk: penetrante: imajo ostro konico v obliki bodala; z njo prebodejo plen; njihove cevke vsebujejo pekoč, strupen izloček; volvente: okrog plena se ovijejo zelo dolge niti; glutinante: v nitih je lepljiva tekočina; z njo prilepijo plen ali pa se na ta način premikajo. Razlikujemo dve obliki: večinoma pritrjene, čašaste polipe (ustna odprtina je zgoraj) in prosto plavajoče zvonaste meduze ali klobučnjake (ustna odprtina obrnjena navzdol). Pri nekaterih vrstah se ti dve obliki menjavata: razmnoževanje polipov je brstenje (nespolno), meduze pa se razmnožujejo spolno. Ločimo tri razrede: 1. trdoživnjake, 2. klobučnjake, 3. koralnjake.
Dostopnost