akvarij [latinsko], posoda za gojenje in opazovanje vodnih živali in vodnih rastlin, nekdaj s kovinskim ogrodjem in vstavljenim steklom, zdaj večinoma brez ogrodja, tudi iz umetnega stekla, zlepljenega s silikonskim kavčukom, ali iz vezanih plošč, izoliranih z epoksidnimi smolami, ali iz armiranega betona s površinsko izolacijo in čelno stekleno steno. Razlikujemo sladkovodni akvarij za sladkovodne živali oz. rastline, morski akvarij za morske živali, hladni akvarij za živali in rastline s temperaturo vode do ok. 20 °C, ogrevani akvarij za subtropske in tropske vodne organizme (s temperaturo vode do ok. 30 °C) in akvaterarij za amfibijske živali in rastline (kombinacija vodnega in kopenskega dela). V splošnem je lažje gojiti toplovodne živali, saj je sobna temperatura vsaj poleti za mrzlovodne živali večinoma previsoka. Vodo ogrevajo električni grelci s termostatom, voda se čisti prek filtra ob pomoči zraka ali krožne črpalke. Uporabni filtrski materiali so pesek in mivka, aktivno oglje in šota (za delno zmehčanje in okisanost). Za odstranitev ogljikovega dioksida, ki ga izločajo vodne živali, skrbi prezračevanje. Pri večjih akvarijih, ki so dobro zasajeni (talna plast 5–8 cm neapnenega peska) in niso prenaseljeni z ribami, prezračevanje ni potrebno. V takšnih primerih tudi čiščenje, razen alg, ki se naselijo na čelno stran, ni potrebno, saj vse odpadke bakterije predelajo v neškodljive topne dušikove spojine, posebej nitrate. Vendar pa v akvarijih, tudi če ni prenaseljen, kljub splošno razširjenemu drugačnemu mnenju, ni mogoče vzdrževati naravnega ravnotežja. To bi bilo mogoče samo pri manjšem številu rib in veliki množici vodnih rastlin. Da pa se zato ne nakopičijo topne odpadne soli (zaviranje rasti) in apnenec (z dolivanjem izhlapele vode), je dvakrat mesečno treba zamenjati tretjino vode in jo nadomestiti s svežo. Gnojenje tal za rast rastlin v posodi z živalmi ni potrebno in ne priporočljivo. Večinoma se lahko rast rastlin pospeši z močnejšo umetno osvetlitvijo. Pri močni osvetlitvi in šibkem ribjem sta ležu lahko začne primanjkovati ogljikov dioksid, ki ga porabljajo rastline. Mnoge okrasne ribe gojijo že več rodov v akvarijih, zato so tem življenjskim razmeram popolnoma prilagojene, npr. gupiji, mečki, skalarke, siamske bojne ribice in makropodi. Ker v akvarijih obstaja velika nevarnost okužb, ni priporočljivo vnašati vanj živali in rastlin, ne da bi jih prej razkužili (npr. s tripaflavinom) ali zadržali v karanteni. Nekatere vrste rib (npr. diskuse) je težko gojiti. Morski akvariji zahtevajo v splošnem posebne tehnične ureditve, npr. za razpenjenje raztopljenih beljakovin; morske vode sicer ni mogoče neprestano nadomeščati, vendar pa jo je treba stalno regenerirati. Mnoge morske živali, posebej razne koralne ribice, potrebujejo izjemno čisto vodo brez škodljivih primesi. Morsko vodo pripravljajo večinoma iz mešanic morskih soli, ki jih je mogoče kupiti. Presnova prek rastlin v morskih akvarijih ni mogoča niti v najmanjši meri, saj razen velikih alg (halug) ni tipičnih morskih rastlin. V širšem pomenu je akvarij označitev za živalski vrt oz. njegov del za vodne živali, ki so v velikih oglednih akvarijih. Največja evropska sladkovodna akvarija imata Wilhelma v Stuttgartu in Zoo v Berlinu. Pri nas je v Mariboru. Znameniti morski akvariji so mdr. v Neaplju (od 1874), na Helgolandu (od 1902), v Monaku, San Franciscu idr., pri nas v Piranu.
Dostopnost