propeler [latinsko propelle, ‘poganjati’], elisa, naprava za ustvarjanje vlečne ali potisne sile za vodna vozila in letalnike. Na vrtečem se pestu so radialno nameščeni kraki, profilirani kot krilo, ki stojijo nekoliko poševno na os vrtenja. Pri vrtenju propelerja okrog svoje osi nastaja na prednji strani lopatic podtlak (srk), na zadnji strani pa nadtlak (potisk). Razlika tlakov povzroči silo na krake, ki se prek gredi propelerja prenese na vozilo. Propelerji za gostejše medije (voda) imajo relativno široke krake in majhne vrtilne hitrosti (ladijski vijak), za redkejše medije (zrak) pa ožje krake in večje vrtilne hitrosti (letalski vijak, zračni vijak). Pri prestavljivem propelerju se lahko vpadni kot krakov spreminja med obratovanjem; tako se prilagaja hitrosti in gostoti medija (npr. zraka zaradi višine). Hitrost gibanja propelerskih krakov je vektorska vsota potovalne in obodne hitrosti; največja je na koncih. Če se ta hitrost približa zvočni hitrosti v okoliški snovi, se ob koncih krakov pojavijo tlačni skoki, ki zelo poslabšajo izkoristek propelerja in ga celo poškodujejo. Zato je hitrost propelerskih letal omejena. Vrtilna hitrost ladijskih propelerjev mora biti dovolj majhna, da se na konicah lopatic ne pojavi kavitacija (60–80 obr./min pri velikih čezoceanskih ladjah). Helikopterski rotor je v navpični smeri delujoč propeler. Princip propelerja izkoriščajo številne naprave: potisni deli črpalk, mlinov na veter, vetrnic, merilniki pretoka, ventilator.
Dostopnost