• Išči po:
Belgija (uradno ime Koninkrijk België [flamsko], Royaume de Belgique [francosko], Kraljevina Belgija), zahodnoevropska država ob Severnem morju.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 30.519 km2, S–J 220 km, V–Z 260 km
prebivalstvo 10,3 mln., 336 preb./km2, letna rast 0,14 %, življenjska doba 78 let
glavno mesto Bruselj, s predmestji 1 mln. preb., 20–100 m nad morjem, v dolini reke Senne, v središču države
upravna razdelitev 3 regije (flamska, valonska, Bruselj), 10 provinc, vodijo jih guvernerji
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), Beneluks, Svet Evrope, EU, OECD, ZEU, NATO, OVSE
uradni jezik flamski (nizozemski), valonski (francoski), regionalno nemški, Bruselj je dvojezičen
denarna enota evro (oznaka EUR)


Naravne razmere
Ob 65 km dolgi obali je ozek pas peščenih sipin, naprej proti notranjosti je Belgijsko nižavje, rodovitni meliorirani marši, ki v. od reke Šelde prehajajo v peščene geste (pokrajina Kempen) in ob reki Meuse (Maas) dosežejo višino 100 m nad morjem. Srednjebelgijsko gričevje (do 200 m nad morjem) sestavljajo peščene, glinene, apnenčaste plasti, na JV prekrite s puhlico, zato je pokrajina zelo rodovitna. K Visoki Belgiji j. od rek Meuse in Sambre spadajo Ardeni (skupaj z gričevjem Condroz na SZ), razgibano hribovje iz skrilavcev, drobirja, apnencev; najvišji vrh je Botrange (692 m) v pokrajini Hautes Fagnes. Na J sega v Belgijo z rudami bogata pokrajina Lorena (v Luksemburgu Gutland, 300–450 m nad morjem). Podnebje je oceansko, z milimi zimami in s svežimi poletji; povprečna januarska temperatura 0–4 °C, povprečna julijska temperatura 14–18 °C, povprečna letna količina padavin 750–1000 mm, v Ardenih do 1500 mm. V obalnem pasu prevladujejo trava na sipinah, resave in močvirsko rastje, na gestih ostanki prvotnega mešanega listnatega gozda (breza, hrast, gaber), v Ardenih bukev in v zadnjem času zaradi pogozdovanja iglavci (predvsem smreka); v pokrajini Hautes Fagnes so predvsem visoka barja.

Prebivalstvo
Belgija je ena najgosteje poseljenih evropskih držav. Približno dve tretjini prebivalcev živita v mestih. Gostota v urbanih aglomeracijah (Bruselj, Antwerpen, Gent, Liège idr.) je več kot 1000 preb./km2, najredkeje so poseljeni Ardeni (50 preb./km2). Na S živijo Flamci (57 %), na J Valonci (32 %), jezikovna meja med flamščino in valonščino poteka po s. obrobju srednje Belgije, a zaradi industrializacije deloma že izginja. Širša aglomeracija Bruslja (10 % prebivalcev Belgije) ima poseben status dvojezične enklave, prevladuje valonščina na flamskem govornem območju. Med mestoma Eupen in Sankt Vith živi nemška manjšina (67.000 preb., tj. 0,7 %). 9 % prebivalcev Belgije je tujcev. Belgijci so večinoma katoličani, nekaj je protestantskih in judovskih skupnosti. Poleg državnih šol imajo številne zasebne, predvsem katoliške, subvencionira jih država. Najstarejša izmed 19 univerz je v Leuvnu (ustanovljena 1425).

Državna ureditev
Belgija je po ustavi iz 1831 (večkrat spremenjeni) ustavna monarhija. Vodi jo kralj, ki ima formalno izvršno oblast, vendar ne uveljavlja več pravice do veta pri sprejemanju zakonov. Opravlja predvsem reprezentativne naloge in imenuje ministre. Vlado sestavljajo predstavniki flamske in valonske skupnosti. Ministrski predsednik in vlada sta odgovorna parlamentu, sestavljenemu iz senata (181 članov) in poslanske zbornice (212 članov). Od 1980 je Belgija razdeljena na tri regije, ki imajo predvsem gospodarske in socialne pristojnosti in se le deloma ujemajo s tremi kulturnimi oz. govornimi območji (flamsko, valonsko, nemško). Regije in skupnosti imajo svoje svete in izvršno oblast. S spremembo ustave 1993 je Belgija postala zvezna država, kjer imajo Flamci in Valonci precejšnjo politično avtonomijo. Pravna podlaga je Code Napoléon, vrhovno sodišče je v Bruslju.

Regije in province (2002)

območje površina preb.
(km2) (v 1000)
Bruseljska regija 161 992
Flamska regija
Antwerpen 2868 1652
Limburg 2422 800
Oost-Vlaanderen 2982 1366
Vlooms-Brabant 2106 1016
West-Vlaanderen 3134 1132
Valonska regija
Brabant-Walloon 1093 347
Hainaut 3786 1281
Liêge 3862 1022
Luxembourg 4440 249
Namur 3666 445
Belgija 30.518 10.300


Gospodarstvo
Belgija je bila ena prvih industrijskih držav v Evropi. Industrija se je razvila zaradi nahajališč premoga in železa v pokrajini Hainaut, kjer je nastalo pomembno območje težke industrije, podobno tistemu v Porurju. Rudarstvo je nato nazadovalo zaradi pomanjkanja rud in staro središče belgijskega gospodarstva je zašlo v hudo krizo. 1992 so zaprli zadnje rudniške rove. Posledica preusmerjanja v druge industrijske panoge je velika brezposelnost. V 60. letih so se na S Belgije, na tedaj še zelo kmetijskem območju, in ob obali razvile nove industrijske panoge (petrokemijska, farmacevtska industrija, predelava umetnih snovi, računalniška obdelava podatkov). Tako je nastalo več industrijskih središč, kar je značilno tudi za druge države. Ker nove industrijske panoge niso vezane na naravne vire ali so le deloma odvisne od njih, so se razvile tam, kjer je bilo veliko predvsem še nespecializirane delovne sile, kjer okolje še ni bilo tako onesnaženo in na prometno dostopnih območjih.
Belgija, ki je bila do druge svetovne vojne zelo odvisna od gospodarske izmenjave s Kongom (svojo afriško kolonijo, danes Kongo Kinšasa), je danes pomembna v svetovnem gospodarstvu in ima izenačeno trgovinsko bilanco. Njene najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice so Francija, Nizozemska, Nemčija (več kot polovica blaga).

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 235,2 mlr. USD, 22.940 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 1 %, industrija 24 %, storitvene dejavnosti 75 %
uvoz (2001) 154 mlr. USD
izvoz (2001) 160,3 mlr. USD
zadolženost v tujini (1999, ocena) 28,3 mlr. USD


Zgodovina
Po dunajskem kongresu (1815) sta se s. in j. Nizozemska, ki sta od 1810 in 1794 pripadali Franciji, združili v kraljevino Združeno Nizozemsko. Velika vojvodina Luksemburg je sicer ostala nemška zvezna dežela, a je bila v personalni uniji z Združeno Nizozemsko. Skupnost treh držav je pri katoliškem in francosko govorečem prebivalstvu, ki je v južnih provincah prevladovalo, naletela na velik odpor. Oktroirani ustavi iz 1815, s katero je nekdanja Avstrijska Nizozemska kljub večjemu deležu prebivalstva dobila le polovico poslanskih sedežev, je odkrito nasprotovalo. Razmere so se še zaostrile, ko je vlada v Haagu priznala versko enakopravnost in razglasila nizozemščino za uradni jezik. 1828/29 so se v južnih provincah povezale liberalne in klerikalne sile, 25.8.1830 je izbruhnila splošna revolucija, 18.11.1830 je narodni kongres razglasil neodvisnost dežele z imenom Belgija. Avstrija, Prusija, Rusija, Anglija in Francija so na londonski konferenci (december 1830–januar 1831) priznale njeno neodvisnost in nevtralnost po švicarskemu zgledu. 1838 je neodvisnost Belgije priznala tudi Nizozemska, Limburg in Luxembourg sta bila razdeljena med državi, velike sile pa so z londonskim protokolom 19.4.1839 ohranile tedanji položaj in nevtralnost Belgije.
Med prvo svetovno vojno je hotela ostati nevtralna. Ker je zavrnila prehod nemških čet čez svoje ozemlje, je izbruhnila vojna z Nemčijo. Z versajskim mirom (1919) je bilo Belgiji dodeljeno obmejno območje okoli mest Eupen in Malmédy (plebiscitno območje). Po prvi svetovni vojni se je z vojaškimi sporazumi (7.9.1920) oprla na Francijo; 1922 obrambna zveza z Veliko Britanijo; zakonska izenačitev flamskega in valonskega jezika zaradi hitrejše rasti flamskega prebivalstva. 19.7.1932 sporazum med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom o postopni odpravi carinskih omejitev (Beneluks).
Belgija se je, da se ne bi vpletla v grozečo drugo svetovno vojno, 14.10.1936 odpovedala vojaški zvezi s Francijo. 10.5.1940 so v državo, ki ji je vladal kralj Leopold III., vkorakale nemške čete, 28.5.1940 je kapitulirala. Belgijska vlada v izgnanstvu (Pierlot v Londonu) se je odločila za nadaljevanje boja; 1944 so v Londonu sklenili ustanoviti gospodarsko zvezo Beneluks (v veljavi od 1960). Po vojni so se zaostrila nasprotja med prebivalci zaradi stališč do kraljevine in šolstva. Leopold III. je zaradi pritiskov socialistov 1950/51 odstopil, nasledil ga je sin Baudouin I. 1960 konec belgijske kolonialne oblasti v Kongu Kinšasi, 1962 samostojnost Ruande in Burundija. Z drugo spremembo ustave (avgusta 1980) so vse tri skupnosti (flamska, valonska, nemška) dobile kulturno avtonomijo, nasprotja med Flamci in Valonci pa so v 80. letih povzročila več vladnih kriz. Od marca 1992 vlada levosredinska koalicija socialistov, krščanskih demokratov in flamske narodne zveze, ministrski predsednik je Jean-Luc Dehaene. 1993 je bila ustava spremenjena in Belgija je postala zvezna država. Kralja Baudouina I., ki je umrl 31.7.1993, je nasledil brat Albert II.. 1996 množične demonstracije zaradi nesposobnosti sodstva in policije, da bi opravili s problemom pedofilije. 1999 je vlada Dahaena padla zaradi več različnih škandalov. Novo vladno koalicijo liberalcev, socialistov in zelenih je vodil G. Verhofstad, ki je vladno koalicijo oblikoval tudi po volitvah 2003.

Umetnost: belgijska umetnost.

Sorodna gesla: Albert II. | Ardeni | B | Baudouin I. | belgijska umetnost | Beneluks | Bruselj | Burgundija | dunajski kongres | Eupen | Flandrija | Gutland | Limburg | londonska konferenca | Luxembourg | Maas | Nizozemska | Verhofstadt, Guy | versajski mir


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek