komet [grško, ‘lasata zvezda’], repatica, vesoljsko telo našega Osončja. Na leto odkrijejo več kakor 20 kometov, med njimi nekako polovica povratnih kometov. Ponavadi je komet viden samo skozi daljnogled kot meglena pega. Le malo kometov je vidnih s prostim očesom, ko se jim v bližini Sonca močno poveča sij in oblikujeta glava in rep. V jedru (premer 1–100 km) glave je skoraj vsa masa kometa. Sestavljen je iz delcev, podobnih meteoritom, ki so bolj ali manj čvrsto povezani z ledom, zmrznjenim amoniakom in metanom. V bližini Sonca se ta povezava vplini in nastane koma, svetla plinasta in prašna ovojnica jedra (premer 10.000–100.000 km). T. i. repulzivna sila z delci in svetlobnim tlakom s Sonca potiska snov iz kome v rep (dolžine 1–10 mln. km) v smeri proč od Sonca. Ocenjeno število kometov okoli Sonca je 10 mlr. Znani povratni komet je Halleyjev komet, ki ga je 1986 z razdalje 2000 km raziskovala evropska vesoljska sonda Giotto.
Kometi so veljali za znamenje nesreče; njihova podoba v obliki šibe je bila do poznega srednjega veka opomin na božjo kazen in konec sveta. Samo redko je bil komet znanilec sreče in miru: tudi betlehemsko zvezdo upodabljajo kot komet.

Sorodna gesla: Encke, Johann Franz | Halleyjev komet | Jupitrova družina | koma | komet Biela | observatorij | Olbers, Wilhelm | Oortov oblak | Osončje | Schiaparelli, Giovanni Virginio | vesolje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek