cerij (latinsko cerium), simbol Ce, srebrno bel kovinski kemijski element, oksidacijsko število +3 in +4, vrstno število 58, atomska masa 140,12. Spada v skupino lantanoidov. 1803 ga je odkril M. H. Klaproth. Pridobivajo ga predvsem elektrolitsko iz cerijevega klorida. Gostota 6,8 g/cm3, tališče 799 °C, vrelišče 3468 °C. V naravi je v mineralu bastnezitu, ceritu, Ce4(SiO4)3, in kot cerijev fosfat (CePO4) v monacitu (Brazilija, j. Indija, Šrilanka, ZDA). Cerij so nekdaj uporabljali kot dodatek k plinskim žarničnim mrežicam (C. Auer von Welsbach), danes pa predvsem za pripravo kresilnih kamenčkov iz cerijevega železa (70 % cerija in 30 % železa), kot katalizator, največkrat v obliki cerijevih mešanih kovin (50 % cerija, 25 % lantana, 18 % neodima, preostalo druge kovine iz skupine redkih zemljin).