Jesenice, razpotegnjeno mesto v Sloveniji, na začetku ozke Doline, med strmim s. robom Mežakle (Planski vrh, 1299 m) in nekoliko manj strmimi j. pobočji z. Karavank (Jelenkamen, 1096 m), 560–720 m nad morjem, 13.429 preb. Začetek železarstva že v antiki, v 16. st. ob Savi Dolinki več plavžev, konec 19. st. so fužine drugod v Julijskih Alpah propadle, na Jesenicah prevzeli njihove naprave in pritegnili odvečno delovno silo, razvilo se je največje slovensko železarsko središče, vrhunec razvoja postavitev elektrojeklarne 1987; poleg železarne obrati za izdelavo končnih izdelkov: valjarna žice, profilov, debele pločevine, žičarna, cevarna, žebljarna, tovarna oplaščenih elektrod za varjenje, šamotarna, obrat za proizvodnjo hladno oblikovanih profilov, hladna valjarna; pomembne še tekstilna, kemijska, živilska industrija; gradbeništvo, terciarne dejavnosti (železnica, carinarnica, inšpekcijske, špedicijske službe), dobro razvita obrt, razvejena trgovska mreža. Pomembno prometno križišče, obmejna postaja, izobraževalno, zdravstveno, kulturno, športno središče; gimnazija, srednja tehnična, zdravstvena šola, glavna gorenjska bolnišnica; likovni salon; ledena dvorana. Na Murovi izstopa lesena hiša iz 1634, primer ljudskega stavbarstva; Kosova graščina (začetek 16. st.), 1821 predelana v neoklasicističnem slogu; župnijsko cerkev sv. Lenarta (konec 17. st.) je 1930/31 prezidal D. Fatur, ohranjeni rokokojska štukatura v prezbiteriju in baročni oltarni kipi (ok. 1770). Na Savi: graščina Buccelini (20. leta 16. st.); cerkev Marijinega vnebovzetja (1606, barokizirana sredi 17. st.); v Koroški Beli je prva cerkev sv. Albuina in Ingenuina nastala kot briksenska ustanova (morda že 13. st.), zdajšnjo župnijsko cerkev naj bi bil postavil M. Perski (1754), v njej sta zlati oltar (ok. 1670) in roženvenski oltar (1776) I. Ahrerja, obok v prezbiteriju je poslikal M. Sternen. – 1998 sta Koroška Bela (2206 preb.) in Slovenski Javornik (1907 preb.) postala samostojni naselji.
Dostopnost