Velikonočni otok (špansko Isla de Pascua [ízla ∼ páskva], polinezijsko Rapa-Nui [rapá-núj]), vulkanski otok v v. delu Tihega oceana, najvzhodnejši otok v Polineziji, pripada Čilu, 163 km2, 1800 preb. (večinoma Polinezijci); obsežne travne površine; pridelujejo sladki krompir, banane, ananas; ovčereja in konjereja, ribolov; letališče; turizem.
Zgodovina: otok je znan po monumentalnih kamnitih kipih (iz tufa) in hieroglifski pisavi, ki jo je delno razvozlal nemški etnolog Thomas S. Barthel, po lesenih kipcih, skalnih slikah in s tapo (skorjevino) prekritih človeških likih. Velikonočni otok so po 1125 poselili iz Polinezije; 1722 ga je na velikonočno nedeljo odkril nizozemski admiral Jacob Roggeveen; v 18. in 19. st. je število prebivalcev močno upadlo; 1888 ga je anektiral Čile.
Dostopnost