Velikovec (Völkermarkt [félkermarkt]), mesto v Avstriji, v zvezni deželi Koroška, ob Dravi, v Podjuni, 27 km v. od Celovca, 11.000 preb. (po uradnih podatkih jih še 350 govori slovensko); starinske hiše, romanska cerkev sv. Ruperta, poznogotska dvoranska cerkev sv. Magdalene z romanskim portalom; razl. obrti; šolski center z gimnazijo, trgovsko akademijo idr.
Zgodovina: 1105 ob prehodu čez Dravo omenjeno spanheimsko naselje Volchimercatus (do sredine 18. st. Volkenmarkt) nedaleč od stare salzburške cerkve sv. Ruperta; od tam 1240 k novi cerkvi sv. Magdalene prenesena kolegiatni kapitelj in trg; Velikovec od 1252 omenjen kot mesto (i. tudi Judenmarkt); 1256–1808 zunaj obzidja avguštinski »špital«; od 1261 kovnica v knežjem gradu. Po pomenu še v 15. st. prekašal Celovec, 1849 pa spet postal podeželska občina. 1303 so Velikovec poškodovale salzburške čete, v 15. st. turški vpadi, 1690 potres, nato večkrat kuga, 1809 Francozi, 1830 požar, 3.5. in 3.6.1919 pa obstreljevanje slovenskih oz. jugoslovanskih čet. Tedaj je Velikovec postal sedež slovenskega narodnega sveta za Koroško, vendar se je večina meščanov na koroškem plebiscitu odločila za avstrijsko republiko. V predmestnem Šentrupertu (Sankt Ruprecht) zasebna slovenska šola (od 1896), na pokopališču grobovi 83 partizanov (večinoma padli 1944–45 na Svinji planini).
Dostopnost