regulacijska tehnika, postopki in naprave za upravljanje tehnoloških procesov. Uporaba npr.: vzdrževanje temperature v procesni in klimatski tehniki, uravnavanje količine dodanih reakcijskih snovi, vodenje bencinskega motorja na osnovi sestave izpušnih plinov, vodenje računalniško krmiljenih obdelovalnih procesov, letal, raket in vesoljskih sond, kibernetika. Zelo različno področja uporabe (mehanika, pnevmatika, hidravlika, elektronika) zahtevajo raznolike pretvornike posameznih količin (npr. tlak v električni signal ali v silo); ti so navadno združeni v regulatorju. Regulator si z delovanjem prizadeva zagotoviti (in/ali vzdrževati) takšno stanje na izhodu sistema (npr. temperaturo, tlak, vrtilno hitrost), kakršno zahteva količina na vhodu. Zaradi nenehnih zunanjih motenj, sprememb obremenitve ali nihanja vstopnih količin (električne napetosti, tlaka) je regulacija trajen in neprekinjen proces, ki teče samodejno (avtomatizacija). Pomemben korak pri uvajanju in izboljšanju regulacije je uporaba elektronske merilne tehnike, saj omogoča hitre in natančne odzive, obenem pa je mogoče električne signale skoraj poljubno preoblikovati, prenašati, združevati, shranjevati ali brati iz pomnilnikov. Hiter napredek regulacijske tehnike je omogočil izum tranzistorja in operacijskih ojačevalnikov. Iz njih so sestavljeni bolj zapleteni sistemi, npr. procesni računalniki, digitalni regulacijski sistemi, krmilni in regulacijski računalniki ter digitalni obdelovalniki signalov. Z njimi nadzorujejo in krmilijo tudi najzahtevnejše procese v industrijskih obratih, jedrskih elektrarnah, na satelitih in vesoljskih sondah idr.
Dostopnost