injekcija [latinsko], 1. medicina:vbrizg, vnos tekočih zdravilnih snovi v telo z brizgo z votlo iglo (kanilo). Injekcijo lahko damo v kožo (intrakutano), pod kožo (subkutano), v mišico (intramuskularno), krvni obtok (intravensko ali intraarterijsko) ali v telesne votline (npr. intraperitonealno), v živčne strukture (prevodna anestezija) ali določeno tkivo (lokalna anestezija), tudi neposredno v srce (intrakardialno), v likvorski prostor (intratekalno), hrbtenični kanal (intralumbalno). Vbrizgana zdravila obidejo prebavila in pridejo neposredno v kri (parenteralno), delujejo hitreje (včasih delujejo le, če so injicirana), prebavni encimi jih ne morejo uničiti.
Dostopnost