Termania - Veliki splošni leksikon

Mavretanija (Mawrītāniyya, uradno ime Al Ǧūmhūriyya al Islāmiyya al Mawrītāniyya, Islamska republika Mavretanija), država v sz. Afriki, ob Atlantiku.

časovni pas	srednjeevropski čas – 1 ura (zahodnoevropski čas)
površina	1,025.520 km2, S–J 1400 km, V–Z 1150 km
prebivalstvo	2,6 mln., 3 preb./km2, letna rast 2,5 %, življenjska doba 53 let
glavno mesto	Nouakchott, 560.000 preb., na zahodnem robu Sahare, od atlantske obale oddaljen ok. 7 km
upravna razdelitev	13 regij
članstvo v organizacijah	OZN (od 1961), AU, Arabska liga, Skupni arabski trg, UMA, AKP, OIC
uradni jezik	arabski; v izobraževanju in trgovini francoščina; pogovorni jeziki arabsko-berbersko narečje in sudanski jeziki
denarna enota	ugija (oznaka MRO)

Naravne razmere
Večji del ozemlja Mavretanije je del Sahare, na J pa sahela. Ob 600 km dolgi atlantski obali se razprostira nižina. Proti V se vrstijo prostrane, 300–500 m visoke peščene planote (Adrar, Tagant) ter osamelci (do 915 m nad morjem) in kotlina El Djouf. Večji del površine pokrivajo peščine in prodnate ravnice, le ob Senegalu, mejni reki na JZ, je rodovitna ravnica. Suho in vroče puščavsko podnebje je v bližini obale nekoliko bolj blago; količina padavin se naglo zmanjšuje od J (300–400 mm na leto) proti polpuščavskemu S države. Rastje je zaradi hitrega napredovanja puščave omejeno skorajda le na ravnico ob Senegalu.

Prebivalstvo
Skoraj 80 % prebivalcev je Mavrov, tj. mešano arabsko-berbersko prebivalstvo z negridnimi potezami. Mavri so bili sprva nomadi in so se ukvarjali z živinorejo, vendar pa so se zaradi stalnih suš v preteklih letih ustalili v mestih, predvsem v Nouakchottu. Med Mavri in črnskim prebivalstvom (18 %; predvsem Tukulori, Soninki, Volofi), ki živi na rodovitni ravnini ob Senegalu, so nenehna nasprotja. Svetlopolti Fulani živijo večinoma še nomadsko. Skoraj celotno prebivalstvo je muslimansko; državna vera je islam. Šolstvo je še v razvoju; stopnja nepismenosti je še vedno 70 %. V Nouakchottu je univerza.

Državna ureditev
Mavretanija je predsedniška republika. Po novi ustavi iz 1991 ima dvodomni parlament; sestoji iz narodne skupščine (79 poslancev, izvoljenih za pet let) in senata s 56 sedeži. Predsednika volijo na neposrednih volitvah, in sicer vsakih šest let.

Gospodarstvo
Mavretanija je kljub izkoriščanju bogatih nahajališč rude kmetijska država (75 % zaposlenih v kmetijstvu), tako da na gospodarstvo še posebej vplivajo sahelske suše. Razen redkih oaz (nasadi datljev) so obdelovalne površine omejene na ravnico ob Senegalu. Med pridelki so riž, koruza, proso in stročnice, vendar potreb po hrani s pridelkom ni mogoče pokriti. Z načrtovanimi namakalnimi projekti ob reki Senegal naj bi se povečala obdelovalna površina. Z živinorejo (govedo, ovce, koze, kamele, konji) se ukvarjajo predvsem nomadi. Zdaj ima Mavretanija razen obratov za predelavo rib komajda kaj industrije. Skoraj celoten izvoz predstavljajo ribe in železova ruda. Cestno omrežje sestavljajo predvsem poti. Obe obalni mesti, Nouakchott in Nouâdhibou (železniški prevoz rude iz Zouîrâta), imata mednarodni letališči.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	727 mln. USD, 280 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 25 %, industrija 29 %, storitvene dejavnosti 46 %
uvoz (2000)	335 mln. USD
izvoz (2000)	359 mln. USD
zadolženost v tujini (2000)	1,6 mlr. USD

Zgodovina
8.–11. st. je J zdajšnje Mavretanije pripadal kraljevini Gani. Do 19. st. so območju vladali mavretanski sultani. 1904 je Mavretanija postala francosko ozemlje, 1920 francoska kolonija. 28.11.1960 pa je postala neodvisna. Vodja države in vlade je bil do 1978 Moktar Ould Daddah; 1976 je Mavretanija skupaj z Marokom priključila nekdanjo čezmorsko provinco Špansko Saharo; 1979 se je Mavretanija odrekla zahtevi po zahodnosaharskih območjih in tako v resnici priznala Demokratično arabsko republiko Saharo (priznanje 1984). 1989 je izbruhnil etnični spor med večinskim arabskim prebivalstvom in črnsko manjšino. Vojska je izgnala ok. 100.000 Senegalcev in črnih Afričanov, živečih v Mavretaniji. Na začetku 90. let je vodja države in vlade M. O. S. A. Taya začel demokratično prenovo. 1992 so bile parlamentarne in predsedniške volitve. Najmočnejša stranka v parlamentu je postala Demokratska in socialna republikanska stranka (PRDS) pod vodstvom predsednika države. Tudi na parlamentarnih volitvah 1996 si je zagotovila največ glasov. Taya je ponovno zmagal na (spornih) volitvah 1997 in novembra 2003. Junija 2003 je bil neuspešen poskus državnega udara; Tayovega protikandidata so pred volitvami zaprli, češ da je načrtoval državni udar. 2004 je Mavretanija izstopila iz zahodnoafriškega ekonomskega združenja CEDEAO.

Sorodna gesla: CEDEAO | Francoska Zahodna Afrika | Gana | Nouakchott | Sahara | Taya, Maaouya Ould Sidi Ahmed | zahodna Afrika

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek