Termania - Veliki splošni leksikon

katoliški red, skupnost katoliške Cerkve, predvsem samostanska skupnost papeškega prava, katere člani so se s svečano zaobljubo zavezali stalnemu življenju v redu in po njegovem pravilu; v širšem pomenu tudi kongregacije, katerih člani izpolnjujejo le preproste zaobljube, ki so lahko tudi časovno omejene. – Pripadnikom katoliškega reda naj bi bilo v samostanu omogočeno, da izpolnjujejo t. i. evangelijske zaobljube (uboštvo, čistost, pokorščina). Potem ko se je redovništvo v 5. st. udomačilo na Z, je Benedikt iz Nursije v prvi polovici 6. st. napisal pravila Regula Benedicti, ki so polagoma postala obvezna norma skupnega samostanskega življenja na Z (poleg evangeličanskih zaobljub obvezna stabilitas loci, poudarjanje dela, gostoljubje in skrb za revne, samostanska šola, enoletni noviciat). V 10. st. so iz Clunyja uspešno reformirali benediktinski red. V času gregorijanskih reform (druga polovica 11. st.) so mnogi kolegiatni in stolni kapitlji prevzeli pravila, ki naj bi izhajala od Avguština, in se povezali v nesamostanski red t. i. avguštinskih kanonikov. Ob koncu 11. st. sta nastala benediktinska reformirana redova cistercijanov in kartuzijanov, ki so spet prevzeli ideal puščavništva. Na začetku 12. st. je bil ustanovljen redni kanoniški red premonstratencev po avguštinskem pravilu. Po 11. st. je postalo običajno, da so sprejemali tudi laične brate. Na začetku 13. st. se je z beraškima redom dominikancev in frančiškanov (pozneje tudi karmeličanov in avguštinskih puščavnikov) pojavil popolnoma nov tip reda. Njihovi člani so se večinoma odpovedali stabilitas loci ter se, posebej s pridiganjem, posvetili dušnemu pastirstvu v mestih. V nasprotju s starimi redovi, katerih člani so prihajali iz plemstva, so v beraške redove vstopali predvsem meščani. Vodili so jih strogo centralistično. Medtem ko so se frančiškani posvečali predvsem Cerkvi zvestemu ljudstvu, so se dominikanci posvetili boju proti krivoverstvu (inkvizicija). V povezavi z beraškimi redovi so nastala klasična združenja tretjega reda (terciarji), ki so v svetu živeli življenje, podobno redovnemu. – V poznem srednjem veku so nekateri starejši redovi začeli propadati. Z jezuiti (1534/40) je bil spet ustanovljen nov, zahtevam časa prilagojen katoliški red, ki se je izkazal predvsem v protireformaciji. – Tridentinski reformski odlok De regularibus et monialibus (1563) je tudi starim redovom pomagal k novemu življenju. Številni novi katoliški redovi (tudi ženski) so od 16. st. na splošno posnemali zgled jezuitov, vendar v manj strogi obliki kongregacij (mdr. oratorijanci, redemptoristi, salezijanci).

Katoliški redovi: preglednica

katoliški red	oblika skupnosti in namen	leto ustanovitve oz. potrditve
angleške gospodične	skupnost za poučevanje in vzgojo ženske mladine	1609
asumpcionisti	kongregacija po avguštinskem pravilu	1845
avguštinci	moške in ženske samostanske skupnosti, ki živijo po avguštinskem pravilu
	1. avguštinski kanoniki; dušno pastirstvo in poučevanje	11. st.; 1959 konfederacija
	2. avguštinci puščavniki; beraški red, dušno pastirstvo in poučevanje	13. st.
	3. avguštinci rekolekti; misijon in poučevanje	16. st.
	4. bosonogi avguštinci; delujejo v dušnem pastirstvu	16. st.
beli očetje	skupnost svetnih duhovnikov za afriški misijon	1668
benediktinci	redovniki; danes delujejo na področju vzgoje, liturgije, biblicistike in zgodovine teologije, tudi misijoni in ekumenizem	6. st.
cistercijani	samostanski red; dušno pastirstvo in poučevanje	1098
dominikanci	skupnost kanonikov na osnovi avguštinskega pravila; prvi srednjeveški beraški red, dušno pastirstvo, vzgoja in znanost, v srednjem veku vodilni v inkviziciji	1216
frančiškani	člani reda manjših bratov; srednjeveški beraški red, dušno pastirstvo, šole, znanost in misijon	1209/10
jezuiti	red redovnih duhovnikov; dušno pastirstvo, pedagoško in znanstveno delovanje v šolah in na visokih šolah, misijon, pomoč pri razvoju	1540
kamilijanci	redovni duhovniki za oskrbo bolnikov, skupnost za nego bolnikov	1582
kapucini	reformiran frančiškanski red; pridiganje, kateheza, nega bolnikov	ok. 1525
karmeličani	red dušnega pastirstva in molitve; tudi strogo kontemplativni ženski samostani s klavzuro	1226
kartuzijani	kontemplativen red; samota, znanstveno delo, molitev in strog molk	1084
klaretinci	duhovniška kongregacija; misijon, vzgoja mladine	1849
klaretinke	vzgoja mladine	1855
marianhilska misijonska družba	afriški misijon; misijon in šolstvo	1909
marianisti (Marijini bratje)	samostanska kongregacija za poučevanje v šolah	1817
maristi (Marijina družba)	samostanska kongregacija za ljudske in druge misijone	1824
montfortanci	samostanska kongregacija za notranje in zunanje misijone	1705
oblati brezmadežne device Marije	kongregacija za ljudske in zunanje misijone ter vzgojo	1816
oblati sv. Frančiška Saleškega	kongregacija za vzgojo, dušno pastirstvo in misijon	1875
palotinci	duhovniška skupnost za notranje in zunanje misijone, dušno pastirstvo	1835
premonstratenci	redovni kanoniki; splošno dušno pastirstvo	1121
redemptoristi	duhovniška kongregacija za ljudske in zunanje misijone	1732
salezijanci don Bosca	duhovniška kongregacija za vzgojo in poučevanje socialno ogrožene mladine in tudi za zunanje misijone	1859
salvatorijanci	duhovniška kongregacija za dušno pastirstvo in misijon	1881
serviti	beraški red za dušno pastirstvo in misijon	1233
steylerski misijonarji	duhovniška in bratovska kongregacija; misijon v nekrščanskih deželah, dušno pastirstvo v deželah z malo duhovniki, velika publicistična dejavnost	1875
trapisti	samostanski red; stroga kontemplacija	1678
uršulinke	ženska kongregacija za vzgojo in pouk	1544
vincentinke (usmiljene sestre, usmiljenke)	kongregacija sester za nego bolnikov in za socialne ustanove krščanske Karitas	1828

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek