katoliški red, skupnost katoliške Cerkve, predvsem samostanska skupnost papeškega prava, katere člani so se s svečano zaobljubo zavezali stalnemu življenju v redu in po njegovem pravilu; v širšem pomenu tudi kongregacije, katerih člani izpolnjujejo le preproste zaobljube, ki so lahko tudi časovno omejene. – Pripadnikom katoliškega reda naj bi bilo v samostanu omogočeno, da izpolnjujejo t. i. evangelijske zaobljube (uboštvo, čistost, pokorščina). Potem ko se je redovništvo v 5. st. udomačilo na Z, je Benedikt iz Nursije v prvi polovici 6. st. napisal pravila Regula Benedicti, ki so polagoma postala obvezna norma skupnega samostanskega življenja na Z (poleg evangeličanskih zaobljub obvezna stabilitas loci, poudarjanje dela, gostoljubje in skrb za revne, samostanska šola, enoletni noviciat). V 10. st. so iz Clunyja uspešno reformirali benediktinski red. V času gregorijanskih reform (druga polovica 11. st.) so mnogi kolegiatni in stolni kapitlji prevzeli pravila, ki naj bi izhajala od Avguština, in se povezali v nesamostanski red t. i. avguštinskih kanonikov. Ob koncu 11. st. sta nastala benediktinska reformirana redova cistercijanov in kartuzijanov, ki so spet prevzeli ideal puščavništva. Na začetku 12. st. je bil ustanovljen redni kanoniški red premonstratencev po avguštinskem pravilu. Po 11. st. je postalo običajno, da so sprejemali tudi laične brate. Na začetku 13. st. se je z beraškima redom dominikancev in frančiškanov (pozneje tudi karmeličanov in avguštinskih puščavnikov) pojavil popolnoma nov tip reda. Njihovi člani so se večinoma odpovedali stabilitas loci ter se, posebej s pridiganjem, posvetili dušnemu pastirstvu v mestih. V nasprotju s starimi redovi, katerih člani so prihajali iz plemstva, so v beraške redove vstopali predvsem meščani. Vodili so jih strogo centralistično. Medtem ko so se frančiškani posvečali predvsem Cerkvi zvestemu ljudstvu, so se dominikanci posvetili boju proti krivoverstvu (inkvizicija). V povezavi z beraškimi redovi so nastala klasična združenja tretjega reda (terciarji), ki so v svetu živeli življenje, podobno redovnemu. – V poznem srednjem veku so nekateri starejši redovi začeli propadati. Z jezuiti (1534/40) je bil spet ustanovljen nov, zahtevam časa prilagojen katoliški red, ki se je izkazal predvsem v protireformaciji. – Tridentinski reformski odlok De regularibus et monialibus (1563) je tudi starim redovom pomagal k novemu življenju. Številni novi katoliški redovi (tudi ženski) so od 16. st. na splošno posnemali zgled jezuitov, vendar v manj strogi obliki kongregacij (mdr. oratorijanci, redemptoristi, salezijanci).

Katoliški redovi: preglednica

katoliški red oblika skupnosti in namen leto ustanovitve oz. potrditve
angleške gospodične skupnost za poučevanje in vzgojo ženske mladine 1609
asumpcionisti kongregacija po avguštinskem pravilu 1845
avguštinci moške in ženske samostanske skupnosti, ki živijo po avguštinskem pravilu
1. avguštinski kanoniki; dušno pastirstvo in poučevanje 11. st.; 1959 konfederacija
2. avguštinci puščavniki; beraški red, dušno pastirstvo in poučevanje 13. st.
3. avguštinci rekolekti; misijon in poučevanje 16. st.
4. bosonogi avguštinci; delujejo v dušnem pastirstvu 16. st.
beli očetje skupnost svetnih duhovnikov za afriški misijon 1668
benediktinci redovniki; danes delujejo na področju vzgoje, liturgije, biblicistike in zgodovine teologije, tudi misijoni in ekumenizem 6. st.
cistercijani samostanski red; dušno pastirstvo in poučevanje 1098
dominikanci skupnost kanonikov na osnovi avguštinskega pravila; prvi srednjeveški beraški red, dušno pastirstvo, vzgoja in znanost, v srednjem veku vodilni v inkviziciji 1216
frančiškani člani reda manjših bratov; srednjeveški beraški red, dušno pastirstvo, šole, znanost in misijon 1209/10
jezuiti red redovnih duhovnikov; dušno pastirstvo, pedagoško in znanstveno delovanje v šolah in na visokih šolah, misijon, pomoč pri razvoju 1540
kamilijanci redovni duhovniki za oskrbo bolnikov, skupnost za nego bolnikov 1582
kapucini reformiran frančiškanski red; pridiganje, kateheza, nega bolnikov ok. 1525
karmeličani red dušnega pastirstva in molitve; tudi strogo kontemplativni ženski samostani s klavzuro 1226
kartuzijani kontemplativen red; samota, znanstveno delo, molitev in strog molk 1084
klaretinci duhovniška kongregacija; misijon, vzgoja mladine 1849
klaretinke vzgoja mladine 1855
marianhilska misijonska družba afriški misijon; misijon in šolstvo 1909
marianisti (Marijini bratje) samostanska kongregacija za poučevanje v šolah 1817
maristi (Marijina družba) samostanska kongregacija za ljudske in druge misijone 1824
montfortanci samostanska kongregacija za notranje in zunanje misijone 1705
oblati brezmadežne device Marije kongregacija za ljudske in zunanje misijone ter vzgojo 1816
oblati sv. Frančiška Saleškega kongregacija za vzgojo, dušno pastirstvo in misijon 1875
palotinci duhovniška skupnost za notranje in zunanje misijone, dušno pastirstvo 1835
premonstratenci redovni kanoniki; splošno dušno pastirstvo 1121
redemptoristi duhovniška kongregacija za ljudske in zunanje misijone 1732
salezijanci don Bosca duhovniška kongregacija za vzgojo in poučevanje socialno ogrožene mladine in tudi za zunanje misijone 1859
salvatorijanci duhovniška kongregacija za dušno pastirstvo in misijon 1881
serviti beraški red za dušno pastirstvo in misijon 1233
steylerski misijonarji duhovniška in bratovska kongregacija; misijon v nekrščanskih deželah, dušno pastirstvo v deželah z malo duhovniki, velika publicistična dejavnost 1875
trapisti samostanski red; stroga kontemplacija 1678
uršulinke ženska kongregacija za vzgojo in pouk 1544
vincentinke (usmiljene sestre, usmiljenke) kongregacija sester za nego bolnikov in za socialne ustanove krščanske Karitas 1828


Sorodna gesla: Avguštin | avguštinci | Benedikt iz Nursije | beraški redovi | cistercijani | Cluny | dominikanci | evangeljski sveti | frančiškani | inkvizicija | jezuiti | kartuzijani | kongregacija | oratorijanci | premonstratenci | protireformacija | red | redemptoristi | redovništvo | salezijanci | stabilitas loci | škapulir | terciarji | viteški red


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek