magnetni materiali, snovi za izdelavo trajnih magnetov ali jeder elektromagnetov, transformatorjev, dušilk ali električnih strojev. Po obliki histerezne krivulje (histereza) ločimo dve skupini: močnomagnetni materiali imajo veliko remanentno gostoto (remanenca) in koercitivno jakost, zato ohranijo svoje magnetne lastnosti. Sem sodijo ogljikova jekla, legirana s kromom, volframom ali kobaltom, sintrane zlitine železa in niklja ali železa in kobalta ter nekatere zlitine kovin redkih zemelj. Šibkomagnetni materiali imajo majhno remanentno gostoto, koercitivno jakost in dobro magnetno prevodnost. Zlahka se namagnetijo ali razmagnetijo; izgube pri tem so razmeroma majhne. Uporaba: za jedra električnih strojev, transformatorje, dušilke idr. Vsebujejo mehko železo, zlitine železa s silicijem, zlitine železa s kobaltom ali sintrano mehko železo. Delo pri magnetenju snovi je sorazmerno s površino histerezne krivulje: pri močnomagnetnih materialih je velika, pri šibkomagnetnih materialih pa manjša. Pri obeh vrstah se zahteva majhna temperaturna odvisnost, majhne magnetne izgube in velika gostota magnetnega polja, v nekaterih primerih (merilni instrumenti, mikrofoni) pa še čim večja linearnost in majhen fazni premik.
Dostopnost