minimalizem, 1. glasba:angleško minimal music, poimenovanje kompozicijske smeri, ki je nastala sredi 60. let v ZDA. Značilne za minimalizem so preproste melodijske fraze, ki se dolgo ponavljajo z malenkostnimi, a stalnimi variacijami. Skladatelji minimalizma obdelujejo temeljne prvine glasbene melodije in utripa/metruma; z omejevanjem glasbenega gradiva nastajajo preprosti melodični, harmonski in ritmični vzorci, t. i. patterns, ki nenehno variirajo v na videz vedno enakih repeticijah (npr. primikajoči se drug k drugemu, spreminjajoči se po aritmetičnih vzorcih v tempu, višini tona itd.). Pobudnik minimalizma je J. Cage, osrednja osebnost ameriške glasbene inovacije, s skladbo 4'33'' (1952), začetke pa pomenijo skladbe In C (1964) T. Rileyja, The Tortoise, His Dreams and Journeys (prvi del 1964) L. M. Younga in It's Gonna Rain (1965) S. Reicha. Zaradi slogovnih vplivov indijske glasbe in free jazza se minimalizem uvršča med avantgardo in pop. Med najpomembnejše skladatelje minimalizma sodita vsekakor Ph. Glass, posebej z operno trilogijo Einstein on the Beach (1976), Satyagraha (1980), Echnaton (1984), in John Adams (*1947) s Shaker Loops (1978), Harmonium (1981) in opero Nixon in China (1987). Zdaj je v minimalizmu opaziti dva nasprotujoča si tokova: prvi vedno bolj poudarja improvizacijo in zavrača notiranje (Young, Riley), drugi pa se vedno bolj nagiba k uveljavljenim velikim oblikam glasbenega gledališča (Glass, Adams).
Druga dela: Louis Andriessen: Hoketus (1975–77); John Adams: China Gates (1977), Grand Pianola Music (1982); Arnold Dreyblatt: Propellers in Love; Philip Glass: The Making of the Representative for Planet 8 (1986), Hydrogen Jukebox; Peter Michael Hamel: Aura, Nada, Transition, Harmonia; La Monte Young: The Well-Tuned Piano; Terry Riley: A Rainbow in Curved Air (1969).
Dostopnost