Termania - Veliki splošni leksikon

Kamerun (uradno ime République du Cameroun [francosko], Republic of Cameroon [angleško], Republika Kamerun), država ob Gvinejskem zalivu (Atlantik).

časovni pas	srednjeevropski čas
površina	475.442 km2, S–J 1300 km, V–Z 700 km
prebivalstvo	14,7 mln., 31 preb./km2, letna rast 2,8 %, življenjska doba 56 let
glavno mesto	Yaoundé, 1,2 mln. preb., 750 m nad morjem, v južnokamerunskem višavju, ok. 200 km vzhodneje od pristaniškega mesta Douala
upravna razdelitev	10 provinc
članstvo v organizacijah	OZN (od 1960), Britanska skupnost narodov, AU, UMOA, UDEAC, AKP, OIC
uradni jezik	francoski in angleški; pogovorni jezik jeziki različnih bantujskih in sudanskih ljudstev
denarna enota	frank CFA/BEAC (oznaka XAF)

Naravne razmere
Država se razprostira od atlantske obale prek dvignjenega roba celine v ozkem pasu daleč na S do Čadskega jezera; leži na prehodnem območju med zahodno in srednjo Afriko. Pretežni del države zavzemajo višavja. Na JV se pribl. 600 m visoke planote postopoma znižujejo v Kongovsko kotlino. V osrednjem delu države se dviga Adamavsko višavje. V smeri Z–V ga prečka več prek 2000 m visokih gorskih verig. Višavja se naglo znižujejo proti depresijam na S (Faro, Benue). Na skrajnem S se država zajeda v Čadsko kotlino. Močvirnata obalna ravnina (JZ) je prepredena z deltami in lijakastimi izlivi rek Nyong, Sanaga in Wouri. V notranjosti Gvinejskega zaliva (Biafrski zaliv) se dviga še vedno aktiven ognjenik Kamerun (4070 m); sodi k zahodnokamerunskemu vulkanskemu višavju; to poteka proti SV ob tektonski prelomnici (t. i. Kamerunski črti). Podnebje je ekvatorialno, na S suho in vroče (do 45 °C, manj kot 1000 mm padavin na leto, sušno obdobje traja pet mesecev), na J vlažno in vroče (ok. 26 °C). Letna količina padavin niha med 4000 mm (Duala) do 10.000 mm in več na območju Kamerunskega gorovja (eno najbolj namočenih območij sveta). Tam uspeva gost tropski deževni gozd; proti S prehaja v vlažno savano. Sledijo grmičasta savana, travnata območja in na območju sahela savana s trnastim grmičevjem. Urejenih več nacionalnih parkov.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavlja več kot 100 razl. etničnih in jezikovnih skupin. Na J in JZ živijo pretežno Bantujci (Duali, Fangi, Basi idr.), v osrednjem delu države in na S Semibantujci (Bamileki, Bamumi, Tikari) in sudanska ljudstva (Masi, Mundangi, Fulani idr.); v tropskem gozdu na J živi nekaj tisoč pigmejcev. Evropsko manjšino sestavljajo predvsem Francozi. Najgosteje naseljena območja so: rodovitno travnato območje Bamilekov na Z, obalno območje ob pristanišču Douala in območje v okolici glavnega mesta Yaoundé. V primerjavi s temi območji sta osrednji del in JV države izrazito redko poseljena. Dobra tretjina prebivalcev je kristjanov (večinoma katoliki), na S prevladuje islam (20 %); drugi prebivalci so pripadniki naravnih verstev. Po opustitvi francoskega in britanskega šolskega sistema (1980) je osnovno šolanje obvezno. Kljub velikemu številu vpisanih v šole je nepismenih 40 % (na JZ 20 %). Poleg univerze v Yaoundéju (ustanovljena 1962) so visoke šole še v Douali, Dschangu in Ngaoundéréju.

Državna ureditev
Po večkrat spremenjeni ustavi iz 1972 je Kamerun predsedniška republika; za pet let izvoljen predsednik države je hkrati tudi predsednik vlade. Zakonodajni organ je narodna skupščina s 180 poslanci; izvoljeni so za pet let. V zakonodaji se francoski in britanski vpliv prepleta s tradicionalnim. Oborožene sile sestavljajo prostovoljci.

Gospodarstvo
Kamerun velja za eno od gospodarsko najstabilnejših držav Afrike. Najpomembnejša veja je še vedno kmetijstvo; zaposluje tri četrtine delavcev. Pridelujejo kakav, kavo, banane, ananas, palmovo olje, arašide, bombaž ter tudi kavčuk, tobak in sladkorni trst, delno na nasadih. Živila za domače potrebe pridelujejo na majhnih kmetijah (proso, riž, koruzo, maniok). Živinoreja (govedo, ovce, koze, prašiči) lahko pokrije le del notranjih potreb. V gozdovih so bogate zaloge zelo kakovostnega lesa; les in lesni izdelki so pomembni za izvoz. Ribolov je pomemben na obali in ob rekah. Pomembno je tudi črpanje nafte na obalnem območju (od 1977); večino nafte država izvozi, del načrpanih količin pa predela rafinerija v Limbéju. Pomembno je tudi izkoriščanje boksita in železove rude. Oskrba z električno energijo temelji na izkoriščanju voda. Eden največjih odjemalcev je talilnica aluminija v Edéji. V industriji prevladujejo majhna podjetja (kovinska, lesnopredelovalna, tekstilna, obutvena, živilska industrija). Najpomembnejše trgovinske partnerice so države EU (predvsem Francija). Prometno omrežje je razmeroma dobro razvito, slabo pa je razvito cestno omrežje na S in JV države; železniška proga poteka iz pristanišča Douala proti Nkongsambi ter prek Yaoundéja proti Ngaoundéréju (transkamerunska železnica). Mednarodna letališča so v Douali, Yaoundéju in Garouaju.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	8,1 mlr. USD, 550 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 44 %, industrija 20 %, storitvene dejavnosti 36 %
uvoz (2000, ocena)	1,5 mlr. USD
izvoz (2000, ocena)	2,1 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	10,9 mlr. USD

Zgodovina
Ok. 1470 so se na obali današnjega Kameruna izkrcali portugalski zavojevalci; 1884 so Nemci podpisali pogodbo o protektoratu nad Kamerunom. 1916 so Kamerun zavzele francosko-angleške čete, 1919 je bil del ozemlja pod francoskim in del pod britanskim mandatom, manjši del na SV (Račji kljun) pa priključen Francoski Ekvatorialni Afriki; 1946 je država postala mandatno ozemlje OZN pod francosko oz. britansko upravo. Po razglasitvi neodvisnosti (1960 oz. 1961) se je del ozemlja združil v Zvezno republiko Kamerun, del ozemlja na SZ pa se je priključil Nigeriji. Prvi predsednik je postal Ahmadou Ahidjo. 22.6.1972 je bila zvezna ureditev preklicana; razglasili so Združeno republiko Kamerun; istega leta je predsednik Ahidjo odstopil, nasledil ga je P. Biya. Njegov sprva avtoritarni režim se je v drugi polovici 80. let previdno odprl liberalnodemokratskim težnjam. Na svobodnih volitvah marca 1992 je vladajoča stranka Demokratično združenje kamerunskega ljudstva (RDPC) doživela poraz, predsednik Biya pa je oktobra 1992 dobil večino na predsedniških volitvah. Opozicija in tuji opazovalci so vladi očitali, da je volilne rezultate ponaredila. Vlada se je na proteste odzvala z razglasitvijo izrednih razmer. Parlamentarne volitve maja 1997 so spremljali številni izgredi; največ glasov si je zagotovila RDPC predsednika Biye. 2001 protesti mednarodnih okoljevarstvenih organizacij zaradi pretirane sečnje gozdov. Sredi 2002 je Kamerunu mednarodno sodišče dodelilo polotok Bakassi in ozemlja okoli Čadskega jezera; Nigerija, ki si prav tako lasti ta ozemlja, je 2003 priznala le novo mejo okoli Čadskega jezera.

Umetnost
T. i. travnata pokrajina in J države sta najplodnejši središči afriške umetnosti (Tikari, Agemi, Bamumi in Bamileki). Pobudo za dvorsko umetnost je dal sultan Njoya (ok. 1900). Najpomembnejši izdelki so maske, plesni okraski, trobente iz slonove kosti, stolčki, obredni kelihi, tolkala, glinene posode in pipe (iz brona, lesa, gline, kamna). Umetnost so gojili še Fangi in Duali.

Sorodna gesla: Biya, Paul | Buéa | ekvatorialna Afrika | Gvinejski zaliv | Yaoundé

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek