premog, rjava ali črna gorljiva snov organskega izvora, ki je nastala s pooglenitvijo (karbonizacijo) rastlin. Antracit, črni premog in starejši rjavi premog so nastali iz rastlin, ki so živele v karbonu, tj. pred pribl. 300 mln. let (preslice, praproti, lisičjakovci). Mlajši rjavi premog in lignit sta manj pooglenela; nastala sta v terciarju (pred pribl. 40 mln. let) iz sekvoj, cipres, smrek, borov. Lesna rastišča (posebej močvirske gozdove) sta ob pogrezanju zasula pesek in ilovica. Bakterije so iz lesne celuloze, lignina ter drugih snovi v lesu odvzele kisik, zato se je povečal delež ogljika. Najmlajša sta šota in lignit. Pri rjavem premogu je rastlinska struktura še spoznavna; leži blizu površja in ga pridobivajo predvsem v dnevnih kopih. Črni premog leži navadno zelo globoko (200–1500 m); kopljejo ga v podzemnih rudnikih. Kurilna vrednost premoga narašča s stopnjo pooglenitve oz. deležem ogljika; ta je sorazmeren s starostjo premoga: najstarejši antracit ima do 37.000 kJ/kg, črni premog 27.000–34.000 kJ/kg, rjavi premog 8000–20.000 kJ/kg. Velik del premoga uporabijo kot kurivo ali gorivo za termoelektrarne, pribl. 20 % premoga pa predelajo v koks; uporablja se pri pridelavi železa in jekla. Premog vsebuje več tisoč različnih spojin; izločijo jih z razl. metodami (utekočinjanje premoga, uplinjanje premoga). Uporabljajo ga v številnih vejah kemijske in farmacevtske industrije. Produkti, ki nastanejo pri predelavi premoga, so predvsem: amoniak (surovina za sodo, amonijev fosfat, salmiakovec, iz dušikove kisline pa za celuloid, lake, filme), benzen (dodatek avtomobilskemu gorivu, za aromatske ogljikovodike), katran (za barvila, dišave, fenole in krezole, surovine za izdelavo umetnih snovi, katranska olja, cestni katran, bencin, karbolinej, parafine, pralna sredstva idr.). Med najpomembnejše izdelke sodi koks; nastane s koksanjem. Pri tem dobijo še: 1. generatorski plin, iz njega pa višje alkohole, formiate, sečnino; 2. vodni plin uporabijo za pridobivanje metana, vodika in metanola; 3. iz acetilena izdelujejo butadien in sintetične kavčuke, aceton, etilen idr., iz etilena pa še nekatere polimerne materiale; 4. karbide (za brusila, karbidne trdine).
Dostopnost