govorno dejanje (angleško speech act), najmanjša enota jezikovne komunikacije, osrednji pojem filozofije J. L. Austina. Po uvidu, da gre pri jeziku za dejavnost, vpelje z razlikovanjem med konstativi in performativi: konstativi so izjave, ki zgolj opisujejo izvenjezikovno realnost, s performativi pa ne opisujemo sveta, temveč nekaj naredimo (obljubimo, se poročimo). Austin nato govorno dejanje razčleni v tri delna dejanja. Lokucijsko dejanje se nanaša na izjavljanje glasov in uporabo besed z določenim pomenom (propozicionalna vsebina). Ilokucijsko dejanje meri na dejanje, ki ga opravimo z izjavljanjem besed (prositi, opravičiti se, obljubiti ipd.). Rečemo lahko, da ima naša izjava neko ilokucijsko moč, denimo prošnje, opravičila, obljube. Perlokucijsko dejanje meri na učinke govornega dejanja na poslušalca (se ustraši grožnje, usliši prošnjo). Teorijo govornih dejanj je nato podrobneje razdelal John Searle.
Dostopnost