disociacija [latinsko, ‘ločevanje’], 1. kemija:razpad molekule na enostavne sestavne dele, npr. ione, radikale, atome, enostavnejše molekule (disociacijska teorija S. Arrheniusa). Disociacija je elektrolitska in termična. Ker so v raztopinah soli, kislin in baz zaradi elektrolitske disociacije ioni, raztopine prevajajo električni tok (elektrolit). Posledica je povečanje osmoznega tlaka (osmoza), znižanje zmrzišča raztopin, zvišanje vrelišča. Čim bolj je raztopina razredčena, tem večja je disociacija raztopljenih snovi. Večina organskih snovi ne disociira, izjema so organske kisline in njihove soli (npr. ocetna kislina, acetati idr.). Pri termični disociaciji plinov razpadejo molekule v atome. Termična disociacija se z zviševanjem temperature povečuje. Temperaturna odvisnost disociacije molekule vodika (H2) v atome (H) (% = delež atomarnega vodika) je: 2200 °C - 3 % 2700 °C - 9 % 3700 °C - 63 % 4700 °C - 95 %
Dostopnost