filmski projektor, optična naprava za predvajanje filmov (projektor). Sestavlja jo izvor svetlobe, ki je pri manjših projektorjih navadna žarnica, pri večjih pa obločna svetilka z oglenimi elektrodami, halogenska ali ksenonska visokotlačna svetilka. Svetloba potuje skozi zaslonko, preseva film, nato pa jo objektiv preslika na projekcijsko platno. Poseben mehanizem film premika v korakih: med sličicama je premik hiter, ko pa v projekcijsko polje prispe slika, se film za trenutek ustavi. Takrat se odpre zaslonka, ki skozi film prepusti svetlobo iz žarnice. V sekundi tako projicira 24 soslednih slik, ki opazovalcu (zaradi vztrajnosti očesa) dajo občutek zveznega gibanja. Da popolnoma odpravijo migotanje slike, pri kakovostnih kinematografskih projektorjih zaslonko pri vsaki sliki odprejo dvakrat ali trikrat: tako dosežejo navidezno višjo slikovno frekvenco (48 oz. 72 slik na sekundo). Za reprodukcijo zvoka je v filmski projektor vgrajen elektronski ojačevalnik; ta ojačuje (optične ali magnetne) signale, ki jih filmska kamera med snemanjem zapiše na rob filmskega traku.
Dostopnost