polieder [grško], del prostora (telo), omejen z ravnimi ploskvami (večkotniki). Mejne ploskve pravilnih poliedrov (pravilna telesa) so skladni pravilni večkotniki. Obstaja samo pet vrst pravilnih poliedrov (Platonova telesa): 1. tetraeder, ki ga omejujejo enakostranični trikotniki; 2. heksaeder (kocka), ki ga omejuje 6 kvadratov; 3. oktaeder, ki ima za mejne ploskve 8 enakostraničnih trikotnikov; 4. dodekaeder, omejuje ga 12 pravilnih petkotnikov; 5. ikozaeder, katerega plašč sestavlja 20 enakostraničnih trikotnikov. Vsakemu pravilnemu poliedru lahko včrtamo kroglo, ki se dotika mejnih ploskev z notranje strani, kroglo lahko očrtamo (poteka skozi vsa oglišča); obe imata skupno središče. S povezavami vseh središč sosednjih mejnih ploskev pravilnega poliedra dobimo nov pravilni polieder, ki ima toliko oglišč, kolikor je imel osnovni polieder mejnih ploskev; Platon, L. Euler.

Sorodna gesla: dodekaeder | Euler, Leonard | heksaeder | ikozaeder | ikozitetraeder | Klein, Christian Felix | oktaeder | paralelepiped | piramida | Platon | poliedrična projekcija | polpravilna telesa | poševno telo | pravilna telesa | stereometrija | telesna diagonala | telo | tetraeder | večkotnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek