Orvieto [orvjéto], mesto na strmih pečinah iz tufa, v srednji Italiji, v provinci Terni v deželi Umbrija, sv. od Laga di Bolsena, 24.000 preb.; nekdanje papeško zatočišče, sedež škofije; gotska stolnica (13. st.) s freskami fra Angelica in L. Signorellija, papeška palača (13. st.); znano vinogradniško območje. Ustanovili so ga Etruščani (vrhunec 6.–3. st. pr. n. š.), ob pečinah so pomembna grobišča, v zgodnjem srednjem veku imenovana urbs vetus.

Sorodna gesla: Angelico, fra | Signorelli, Luca | Terni


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek