fluorescenčna žarnica, svetilno telo na izmenični tok 220-voltnega omrežja z razelektritveno cevjo. Cev ima notranjo oblogo iz svetlečih snovi in pretvarja pretežno ultravijolično sevanje razelektrenja v plinu v vidno svetlobo. Ker do razelektrenja pri napetosti omrežja ne pride samo od sebe, temveč šele pri napetosti 300–450 V, ima fluorescenčna žarnica elektrodi iz žarilnih žic. Zagonska naprava je sestavljena iz dušilne tuljave (dušilke) v enem od dovodov in iz vzporedno vezane proge s termostikalom na tlivno svetlobo (t. i. štarter). Najprej teče tok skozi žarilni žici in vzporedni progi z zaprtim stikalom. Žarilni žici sproščata elektrone v plinsko polnitev. S segrevanjem se stikalo odpre in prekine tok; posledica samoindukcije v dušilki je visokonapetostni sunek, ki vžge razelektrenje v plinu v cevi. Spekter oddane svetlobe je odvisen od sestave mešanice svetlečih snovi (npr. svetloba, podobna dnevni, za optimalno rast rastlin ipd.). Pri enaki porabi energije je svetlobni izkoristek do osemkrat večji kot pri navadni žarnici (40–90 lumnov/watt); 25-wattna fluorescenčna žarnica daje svetlobo 100-wattne navadne žarnice (z volframsko nitko); obstojnost je več kot 7000 ur.
Dostopnost