ločljivost, 1. splošno:mera za sposobnost ločenega zaznavanja pojavov, ki se med seboj malo razlikujejo, ali blizu ležečih predmetov.
Sorodna gesla: meja ločljivosti2. optika:sposobnost optičnih naprav, da razločijo blizu skupaj ležeče predmete. Čim manjša je razdalja med še razločljivima predmetoma, tem boljša je ločljivost. Ločljivost človeškega očesa in daljnogleda predstavlja najmanjši zorni kot, pri katerem dve tesno skupaj ležeči točki še vidimo ločeno; pri normalnem očesu pribl. 1 kotno minuto. Ločljivost očesa omejuje uklon na zenici. Ločljivost daljnogleda je odvisna od premera objektiva; najboljša je, ko je povečava enaka premeru. Ločljivost mikroskopa je najmanjša razdalja y0 med razločljivima točkama; odvisna je od numerične aperturen · sinα in od valovne dolžine svetlobe λ, ki naj bo čim krajša.
Izboljšamo jo s potapljanjem predmeta v imerzijsko (imerzija) tekočino s čim večjim lomnim količnikom n ali z uporabo svetlobe čim krajše valovne dolžine λ. V elektronskem mikroskopu vidno svetlobo nadomesti curek elektronov, ki ima po L.-V. de Brogliejevi enačbi znatno manjšo valovno dolžino; ločljivost je zato boljša, navadno 1 nm. Ločljivost spektroskopa je najmanjša razlika dveh valovnih dolžin, ki ju spektroskop še loči. Slaba ločljivost radijskega daljnogleda je posledica velike valovne dolžine radijskih valov (decimetrski oz. metrski valovi) glede na premer paraboličnega zrcala. Izboljšajo jo tako, da povežejo več radijskih daljnogledov po svetu in s tem premer zrcala navidezno povečajo na velikost Zemlje. Ločljivost fotografske emulzije podaja število razločljivih črtic na mm; pri običajnih emulzijah znaša od 50 do 125, pri posebnih pa do 1000; odvisna je od velikosti delcev v emulziji.
Sorodna gesla: piksel4. tehnika:selektivnost, sposobnost radijskih sprejemnikov, da sprejemajo samo ozko omejeno frekvenčno območje in da potlačijo odstopajoče frekvence (blizu ležeče oddajnike). Visoka ločljivost omogoča sprejem z zelo malo motnjami, a že pri rahli razglasitvi sprejemnika vodi do izpada visokih tonov.