elita [francosko], zbir najpomembnejših ali najsposobnejših na podlagi določenih značilnostih (npr. »elitne čete«). V družbi je elita tisti krog oseb, ki ima na določenih področjih (npr. v politiki, ekonomiji, pravu) moč ter vpliv na družbene vrednote in norme, predvsem zaradi določenih lastnosti ali uspehov. V razl. družbenih ureditvah veljajo razl. merila, ki odločajo, kdo sodi v elito, npr. rod (plemstvo), izobrazba (mandarini), bogastvo (plutokracija). Elita je hkrati izraz vsakokratnih družbenih vrednot in družbenih oblik. V sodobni industrijski družbi uvrstitev v elito omogočajo predvsem sposobnost vplivanja na množice ter tehnično-organizacijska znanja in sposobnosti. – V novejši sociologiji pojem elita nima vrednostnega predznaka (G. Sorel): elita je označitev za tiste, ki v resnici vladajo, ne glede na njihove uspehe in sposobnosti. V. Pareto je v »kroženju elite« videl bistvo družbene zgodovine. – V fašizmu in nacizmu je bila elita (takrat sicer manjšina, določena na podlagi rase) pomembna značilnost državne ideologije.

Sorodna gesla: establišment | fašizem | izobraževanje | mandarin | nacizem | Pareto, Vilfredo | plemstvo | plutokracija | Sorel, Georges


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek