semiti, skupna označitev za jezikovno sorodna, toda izvorno razl. ljudstva, prvič izpričana na Bližnjem vzhodu. Ok. 3000 pr. n. š. so semiti vdrli z Arabskega polotoka v Egipt in Babilon (kjer so ustanovili državo Akad), pozneje pa so se razselili po vsem Bližnjem vzhodu (razen v Malo Azijo). Z večjim ali manjšim zlitjem s staroselci so tako nastala ljudstva Akadi, Amoriti, Kanani, Aramejci idr. Kot zadnje semitsko ljudstvo so se okoli sredine 1. st. pr. n. š. na Bližnjem vzhodu pojavili Arabci.

Sorodna gesla: Afrika | afro-azijski jeziki | Akad | Arabci | Asirija | hamiti | hamitsko-semitski jeziki | Hebrejci | Kanaan | Sargon I. | Sem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek