Sorodna gesla: Indonezija | indonezijski jezik2. Indonezijci, v etnologiji skupna označitev za ljudstva in etnične skupine, ki naseljujejo Malajski polotok, Indonezijsko otočje, dele Tajvana, dele j. Vietnama, otočje Mergui in Madagaskar; Negriti in vedidi, vendar ne prebivajo na Novi Gvineji; v ožjem pomenu označitev za Malajce (v širšem pomenu), ki se kulturno delijo na praprebivalce Indonezije, Staro- in Novoindonezijce. Praprebivalci Indonezije pri lovu uporabljajo pihalnik in harpuno in imajo zlogovno pisavo, pri kateri je čutiti indijski vpliv, k njim spadajo Džakuni in Mantri (Melaka), Panani in Bukidani (Borneo), Lubujci in Mamaki (Sumatra), Samali (Mindanao). Staroindonezijci so sadilci jama in tara in zbiralci saga (starejša skupina) ter pridelovalci riža in koruze (mlajša skupina). Bataki s Sumatre so od mlajših Staroindonezijcev prevzeli plug in pisavo. Staroindonezijci so še Igoroti (Luzon) in Patisavi (Seram). Pri Niaserih je še živa megalitska kultura. Mladoindonezijci so prevzeli hinduistično in islamsko kulturo, mednje pa sodijo Balijci (Bali), Javanci, Madurci, Makasari, Malajci (v ožjem pomenu), Sundanci, ki so ustanovili številne kneževine z visoko razvito umetnostjo in arhitekturo.
Dostopnost